Tiskane izdaje
Evropska komisija je predstavila konkretne predloge uredb, ki naj bi pripomogle k vzpostavitvi izmuzljivega enotnega digitalnega trga v Evropski uniji. Uredbe naj bi uredile predvsem spletno nakupovanje, storitve pretočnega videa in pravila na spletnih platformah. Tako naj bi bilo vsaj pri nakupovanju konec zemljepisnega blokiranja, ponudniki naročniškega videa pa bodo morali upoštevati kvote glede evropskih vsebin.
Za prebivalce držav članic EU bosta pomembna predvsem dva od treh sklopov ukrepov, ki so jih predstavili komisarji Andrus Ansip (za enotni digitalni trg), Günther H. Öttinger (za digitalno gospodarstvo in družbo), Elżbieta Bieńkowska (za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja) in Věra Jourová (za pravosodje, potrošnike in enakost spolov). V tokratnem svežnju ukrepov so se osredotočili na spletno nakupovanje, ki po njihovem mnenju ne zaživi tako, kot bi lahko, saj da se potrošniki srečujejo s številnimi ovirami in nimajo dovolj zaupanja v tovrstno nakupovanje. »Ljudem je pri spletnem nakupovanju marsikdaj onemogočen dostop do najboljših ponudb. Včasih se odločijo, da ne bodo nakupovali v tujini, ker je dostava predraga ali ker ne vedo, kako bi uveljavili svoje pravice, če bi šlo kaj narobe,« je poudaril komisar Ansip.
V trgovini vas ne vprašajo, od kod ste
Po sprejetju nove direktive spletne trgovine ne bodo več smele diskriminirati potencialnih kupcev glede na državo iz katere prihajajo oziroma glede na državljanstvo in prebivališče. V praksi zdaj številne trgovine uporabnike z »nepravimi« številkami IP preusmerijo na drugo spletišče ali pa onemogočijo nakup, ko uporabnik vpiše svoje podatke o naslovu. Po novem bodo razlike lahko samo še pri cenah zaradi različnih stopenj DDV.
Utemeljitev se sliši logično, češ da klasične trgovine od kupcev nikjer ne zahtevajo, naj najprej pokažejo osebno izkaznico in se tako »legitimirajo« za »prave« pogoje nakupa. Spletne trgovine bodo tudi morale sprejemati enake vrste plačil (bančnih kartic), ne glede na državo, v kateri je bila kartica izdana. Zdaj se je zlahka primerilo, da britanski trgovec ni hotel sprejeti slovenske kartice (denimo maestro), čeprav je sprejemal enake britanske kartice. Ne bo pa direktiva od trgovcev zahtevala, da nujno pošiljajo blago v vse države EU, češ da bi bilo to prehudo breme. Vendar nepošiljanje v našo državo še ne bo pomenilo, da Slovenec izbranega blaga ne bi mogel kupiti v nemški ali slovaški spletni trgovini, če si ga poslal na nemški naslov.
V združenju evropskih gospodarskih zbornic Eurochambres so predlog podprli, a dodali, da bi se morala komisija ukvarjati z odpravo razlogov za tovrstno razlikovanje med kupci, kot so različne stopnje davkov, potrošniških zaščit (dolžine garancijskega roka in podobno) ali zahteve za licenciranje. V združenju potrošnikih organizacij Beuc so prepričani, da bodo nova pravila za potrošnike dobrodošla. Ocenili so, da je komisija vendarle prepoznala nujnost odpiranja nacionalnih trgov.
Vendar pa so v Beucu izrazili obžalovanje, da pod nova pravila v nasprotju s prejšnjimi napovedmi ne bodo spadali nakupi digitalnih vsebin, kot so e-knjige in glasba. Tudi televizijske serije, filmi in športni prenosi bodo ostali pri zdajšnjih omejitvah, kar pomeni, da se bo nanje možno naročati, si jih izposojati in jih kupovati samo, če bodo ponudniki »prisotni« v posamezni državi. »Čas bi bil, da bi evropska komisija zabila zadnji žebelj v krsto geoblokiranja,« so prepričani v Beucu.
Kvote za spletni video
Z novo uredbo naj bi bilo pošiljanje paketov v tujino cenejše. Komisija bi sicer podrobneje pojasnila, kako bo to dosegla, poleg tega da bodo tovrstne storitve odslej preglednejše in da bo konkurenca večja. Čez tri leta bodo v Bruslju pregledali to področje, in če po mnenju komisije ne bo ustreznega napredka, bodo določili najvišje dovoljene cene. Kot so jih pred leti za storitve gostovanja v mobilnih omrežjih (roamingu).
Poleg spletnega nakupovanja bo prenovo doživela tudi direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah. Ta naj bi med drugim zahtevala od platform, ki organizirajo in označujejo velike količine videoposnetkov (youtube in podobni), da zagotovijo zaščito pred spodbujanjem k sovraštvu in za mladoletnike pred škodljivimi vsebinami, kot sta pornografija in nasilje.
Televizijske hiše bodo morale še naprej upoštevati pravilo, da mora biti polovica vsebine evropske. Po novem pa bo podobna kvota za evropsko produkcijo, ampak postavljena pri 20 odstotkih, veljala tudi za storitve pretočnega videa, kot so netflix, amazon prime video, mubi, pickbox, voyo itd. Po nekaterih informacijah naj bi, denimo, Netflix kvoto že izpolnjeval, kar pa je lahko različno od države do države, saj je katalog te storitve zelo različen glede na to, v kateri državi se uporabnik vpiše v svoj račun.
Po drugi strani televizijske hiše ne bodo več imele omejitve na največ 12 minut oglasov na uro, bo pa med 7. in 23. uro ostala splošna omejitev 20 odstotkov oddajnega časa, namenjenega oglasom. Znotraj tega bodo programi lahko poljubno razporejali oglase.
