Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav sta članici uprave SDH predlagali odpravo zvišanja njunih plač, naj bi se s tem danes spet ukvarjala vlada. Prvi nadzornik SDH Damjan Belič bo ministrskemu zboru predvidoma pojasnil, zakaj je nadzorni svet pred božičem potrdil zvišanje plač, ni pa izključen niti Beličev odstop.
Potem ko je vlada prejšnji teden od Beliča zahtevala pojasnila o 40-odstotnem zvišanju plač vodstva družbe, so se nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH) včeraj na izredni seji strinjali, da se aneks o zvišanju odpravi, prejemki pa vrnejo na 11.000 oziroma 10.000 evrov bruto. To sta sporazumno predlagali predsednica in članica uprave Lidia Glavina in Nada Drobne Popovič zaradi politizacije tega vprašanja in zlorabe v predvolilne namene.
Odstop zaradi politizacije?
Belič je po dvigu plač, ki so ga nadzorniki upravičevali tudi z dobrim poslovanjem in primerjavo s primerljivimi družbami – tudi slabo banko – zatrdil, da »za svojo odločitvijo stoji«. Zaradi politizacije tega vprašanja, ki je privedlo do ponovnega znižanja plač, pa menda ni izključen njegov odstop.
Na seje nadzornega sveta sta po zakonu vabljena tudi ministrica za finance Mateja Vraničar Erman in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki dobita vsa gradiva, a nimata glasovalnih pravic in nista člana tega organa. Prva ni imela zadržkov do zvišanja plač, drugi pa je nezadovoljen, da je bila ta odločitev sprejeta na dopisni seji. Belič pravi, da je bila razprava opravljena na več sejah, nazadnje 20. decembra. Počivalšek, ki na zadnji ni bil navzoč, trdi, da je bila tema le variabilni del plače, po naših informacijah pa so nadzorniki menda razpravljali tudi o fiksnem delu.
Plačni nered
Čeprav za državne družbe velja Lahovnikov zakon, ki plače direktorjev v državnih družbah veže na največ petkratnik povprečja družbe, so razlike velike in nelogične. Čeprav upravljata manj premoženja, imata, denimo, bistveno višje plače kot uprava SDH šefa državne Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in SID Banke – okoli 15.000 evrov, prvi mož NLB pa, na primer, le 11.000. Za Petrol in Krko, ki sta pod večinskim državnim vplivom, ta zakon sploh ne velja.Počivalšek je sicer že pred dvema letoma napovedal spremembo Lahovnikovega zakona in SDH je za ta namen celo pripravil predlog spremembe, po katerih bi bile plače uprav bolj odvisne od uspešnosti, a sedanja vlada za to ni premogla politične volje. Irena Prijović iz združenja nadzornikov ugotavlja, da je bil čas za zvišanje plač slab, saj je pri takšnih družbah treba upoštevati družbeno okolje. Ne zdi pa se ji dobro, da se mora nadzorni svet zato zagovarjati pred politiki.
Talci Lahovnikovega zakona
Strinja se, da sistem nagrajevanja uprav državnih družb prinaša določena nesorazmerja in da, žal, ni politične volje, da bi vlada sprejela politiko prejemkov, kjer bi bilo nagrajevanje primerljivo tistemu na trgu. »Tako so vsi talci Lahovnikovega zakona,« dodaja. »Osnovna plača mora biti primerljiva, a je težko preseči populizem, vezan na menedžerske plače,« pravi.
Sam SDH sicer ni vezan na Lahovnikov zakon, zakon o SDH pa holdingu že zdaj omogoča, da v državnih družbah politiko prejemkov poslovodstva uredi drugače kot Lahovnikov zakon, vendar mora soglasje k temu dati vlada. Na SDH so že pred časom pojasnili, da tega niso predlagali posameznim skupščinam, ker da si želijo sistemskih rešitev. Glede na odzive koalicijskih strank na morebitne spremembe Lahovnikovega zakona pa je tudi vprašanje, ali bi SDH na vladi dobil soglasje za takšno spremembo. Prijovićeva meni, da bi bilo treba postaviti nove temelje za nagrajevanje, a hkrati priznava, da so plače znotraj slovenskega korporativnega upravljanja še vedno kočljivo vprašanje.
