Kljub novim tehnologijam prihodnost sejmov ostaja rožnata

Celje – O trendih v sejemski industriji in prihodnosti sejmov po Evropi in tudi v Celju, kjer je največji strokovni sejem MOS, nekdaj znan kot Mednarodni obrtni sejem, doživel že petdeseto ponovitev, smo se pogovarjali z Robertom Otorepcem, izvršnim direktorjem družbe Celjski sejem.

Kakšni so trendi v sejmarski dejavnosti v času vnovične konjukture deset let od takrat, ko se je začela gospodarska kriza?

S spremembami v gospodarskem in družbenem okolju se spreminja tudi sejemska industrija. V Nemčiji, ki je v sejemski dejavnosti vodilna v svetu, sejmi spet rastejo in to kljub vsej novi tehnologiji, ki omogoča hitro komuniciranje na daljavo. Ljudje, ki sodelujejo, se še vedno želijo srečevati. Če recimo z nekom z drugega konca sveta že dve leti poslovno sodeluješ, ga želiš videti tudi v živo. Sejmi so ena izmed redkih priložnosti, ki jim to še omogočajo. Obenem imamo na sejmih industrijske izdelke večjih vrednosti, ki jih nihče ne kupi preko spleta ali naroči iz prospekta. Kdor kupuje stroj za pet milijonov evrov, ga želi preizkusiti, se pogovoriti s proizvajalcem ...

Za prihodnost sejmov se ni bati. Prodajni sejmi se umikajo, vse bolj pa so pomembni poslovni, strokovni sejmi. Enako je v Sloveniji in v širši regiji. V Celju je najhitreje rastoč prav naš bienalni industrijski sejem, MOS pa smo v zadnjih letih začeli specializirati po vsebinskih področjih. Ljudje na sejme več ne prihajajo preživljati prostega časa, temveč posameznika zanima prav določen izdelek, išče morda novega dobavitelja, konkretno storitev ali informacijo o čem določenem.

Tako EU kot države članice se vse bolj ukvarjajo s podporo gospodarstvu, trgovinski izmenjavi, privabljanju investicij. Letos je bila na MOS vaša partnerica vlada Hrvaške, ki je tretji do četrti partner Slovenije po blagovni menjavi. Bi lahko bila kdaj partnerica Celjskega sejma tudi Nemčija, naš največji izvozni trg?

Tudi o tem smo že govorili, a Slovenija je v primerjavi z nemškim trgom kljub vsemu majhna. Za večje države nismo strateško toliko pomemben sejem in tržišče. Zato se lažje dogovarjamo z manjšimi državami, za katere je Slovenija pomembna trgovinska partnerica. Dogovarjamo se že z državama, ki bosta partnerici MOS prihodnje leto in leto zatem, sta pa obe iz soseščine in prepoznavata svoje priložnosti na MOS. Seveda tudi naša vlada zelo podpira naše predstavitve v tujini, domača ministrstva pa sejme izkoriščajo za predstavitve in tipanje trgov.

Je vizija Celjskega sejma zamejena na slovenski trg, ali boste obudili zamisli o sejemski dejavnosti na območju nekdanje države?

Naša strategija je bazen Jugovzhodne Evrope. Želimo ostati največji regijski sejem in biti tukaj, v Celju. Razstavljavce in obiskovalce z našega interesnega območja, torej s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, pa seveda iz sosednjih Avstrije, Madžarske, Italije, že imamo ... Ne moremo pa postati širši evropski igralec. Italijani, na primer, s svojimi sejmi pokrivajo vsa področja, obenem pa slabo govorijo tuje jezike. Še vedno torej ostajamo nekakšen most med EU in JV Evropo. Ni toliko jezikovnih ovir, obuja pa se tudi gospodarsko sodelovanje iz preteklosti in ljudje radi pridejo v Celje.

Tudi na MOS je bilo videti segmentacijo po branžah in vsebinah, poudarjen poslovni značaj sejma, na desetine strokovnih srečanj in posvetov, veliko prisotnost slovenske vlade ...

MOS je kot nekdaj obrtni sejem izgubil ta značaj. Mnogi nekdanji obrtniki so danes veliki podjetniki, ljudje pa si pod izrazom obrtnik še predstavljajo zasebnike, ki delajo v poklicih kot so čevljarji, svečarji, kovači, pleskarji ... Sejem se je že pred leti razširil, sodobni obrtniki so seveda ostali, tu pa so tudi mala, srednja in velika podjetja. Naše ankete kažejo, da si obiskovalci, ki jih na MOS morda ni bilo 15 let, niti ne predstavljajo, kakšen je sejem danes. Zato zdaj poudarjamo, kaj sejem največ ponuja. Skoraj polovica ga je bila letos namenjenega gradnji in obnovi doma, raste obseg kampinga in karavaninga, še vedno pa so bili tu materiali in oprema za obrt in industrijo, povečuje se segment poslovnih storitev, prihajalo je vse več tujih delegacij, ki so iskale poslovne stike s Slovenijo ... Naše ministrstvo za gospodarstvo je v zadnjih letih MOS vzelo za svojega, kar nas zelo veseli. Tu se so se skušali čimbolj približati gospodarstvenikom. Minister si vsak dan med MOS vzel nekaj časa in je sprejel vsakogar, ki se je želel z njim pogovoriti.

Del MOS, sicer precej manjši kot nekoč, seveda ostaja blago široke potrošnje. Ljudje s sejma še vedno radi tudi kaj odnesejo domov.

S specializacijo in zanimanjem za nove rastoče dele gospodarstva verjetno snujete tudi nove sejme?

Da. Že naslednji mesec začenjamo z novim sejmom, to bo sejem inovativnih digitalnih tehnologij. Računamo, da bomo v nekaj letih lahko sejem razvili v zelo pomembnega na svojem področju. Prihodnje leto dodajamo enemu naših tehničnih sejmov tudi lesno obdelovalne stroje in ..., da, hitro se odzivamo in prilagajmo spremembam v poslovnem okolju.