Razkritje posojil, ki so bila (za zdaj le) z NLB in NKBM prenesena na DUTB, zahteva noveliran zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C). Njegovo vodilo je, da imajo davkoplačevalci pravico izvedeti, kaj so plačali in kdo je naredil bančno luknjo. Decembra je država v pet bank dala 3,2 milijarde evrov, državna DUTB pa je od največjih NLB in NKBM za milijardo evrov odkupila tvegane terjatve, bruto vredne 3,21 milijarde evrov; nove pomoči so verjetne. Novela ZDIJZ-C začne veljati danes, to je 15. dan po objavi v Uradnem listu.
Kaj bo objavljeno?
»V skladu z določbami novele bomo objavili firmo in sedež banke posojilodajalke ter seznam neplačnikov. Torej ime podjetja, sedež in končno bruto izpostavljenost na dan prenosa terjatev na DUTB,« razlagajo na DUTB. Na vprašanje, ali bodo na seznamu tudi podjetja, ki posojila normalno odplačujejo, so z DUTB odpisali le, da je po zakonu javno vse, kar je bilo predmet prenosa.
Dejstvo namreč je, da so na DUTB z NLB in NKBM prešla tudi nekatera posojila, ki so »živa« oziroma jih podjetja odplačujejo. To so potrdili tudi na DUTB. Neuradno se je to zgodilo več podjetjem iz panog, ki so po novem za NLB in NKBM nestrateške (gradbeništvo, transport...). Oziroma se je zgodilo zato, ker so bila merila prenosa, kot razlagajo bančniki, precej »prosta«. Vodilni enega od takih podjetij (imenovan noče biti) opozarja, da jim bo uvrstitev na seznam DUTB naredila poslovno škodo.
IP bi razkril vse na DUTB, a ne tudi v bankah...
A tudi na uradu odhajajoče informacijske pooblaščenke (IP) Nataše Pirc Musar zdaj zagovarjajo razkritje vsega, kar je na DUTB. Sklicujejo se na sestanek 2. aprila s predstavniki notranjega in finančnega ministrstva ter protikorupcijske komisije: »Po razpravi je bil sprejet sklep, da je javno vse, kar je bilo predmet prenosa. Ocenili smo, da so bila na DUTB (z diskontom) prenesena le takšna posojila, ki jih je bilo treba obravnavati kot posojila neplačnikov. Razlogi za drugačno razumevanje nam niso bili predstavljeni.«
Pri tem pa Pirc Musarjeva ne podpira (je zadržana) predloga nove novele ZDIJZ-D, ki so jo vložile poslanske skupine DL, PS, SD, Desus ter po kateri bi morale tudi banke razkriti slaba posojila, ki jih niso prenesle na DUTB. V portfelju NLB je po prenosu še vedno več kot 20 odstotkov slabih posojil; skupno pa je v bankah po podatkih Banke Slovenije ostalo še 5,5 milijarde evrov slabih posojil (Umar zaradi konservativnejše metodologije govori celo o osmih milijardah).
In zakaj IP ni za razkritje slabih posojil (z bonitetama D in E ter 90-dnevno zamudo), ki še potapljajo banke, in ob neuradnih informacijah, da so se bančniki o prenosih zelo pogajali? Z urada IP odgovarjajo, da bi bilo treba primarno pridobiti več informacij o tem, zakaj so slabe terjatve sploh še ostale v bankah. Z javno objavo takih posojil oziroma podjetij bi se po Musarjevi tudi poslabšal konkurenčni položaj podjetij na trgu »in mogoče dejansko privedel do tega, da terjatev, ki bi jih sicer (vsaj delno) lahko odplačali, ne bodo mogli«.
Omenimo, da bo DUTB v teh mesecih morala po ZDIJZ-C o posojilih razkriti še več drugih podrobnosti, med drugim člane organa banke, ki so ga potrdili, in zavarovanja.
