Imeli bi projekt Svetovni dan čebel, ustanavljamo čebelarsko akademijo, želimo si, da bi Slovenija in slovenski znanstveniki delovali na svetovnem nivoju, nismo pa sposobni urediti katastrofalnih razmer v čebelarstvu in rešiti vprašanja kranjske čebele (KČ) v Sloveniji.
Zato so, kot opozarja čebelar Marjan Jug iz Grahovega ob Bači, ki je napisal javno pismo poslanskim skupinam, odgovornim ustanovam ter pristojnim ministrstvom, krivi tako slovenski znanstveniki kot kmetijsko ministrstvo (MKGP), kje se pod sedanjim ministrom Dejanom Židanom dogaja sistemska korupcija.
»Če je čebela tako zelo pomembna za človeštvo, potem naj minister takoj vzpostavi zakonito stanje v Sloveniji in naj se preneha hvaliti v medijih, da je Slovenija čebelarska velesila v čebelarstvu in naj tega ne izkorišča za volilno kampanjo,« je oster čebelar Jug. Problemi v čebelarstvu, ki jih na MKGP ne rešujejo, z njimi pa naj ne bi bili seznanjeni direktorji direktoratov, so zgovorni sami po sebi.
Direktorica direktorata za kmetijske trge je denimo v televizijski oddaji trdila, da ima Slovenija urejeno zakonodajo za zaščito kranjske čebele, toda, kot pove Jug, se nič od te zakonodaje ne izvaja, zato pa je tudi takšno katastrofalno stanje: »V tej oddaji se je govorilo o medu z zaščiteno geografsko označbo. Ta med prideluje tri odstotke čebelarjev. Količina medu je skoraj zanemarljiva, saj je večina čebelarjev z majhnim številom panjev. Tega medu na trgu ni.«
Ob nestrokovnih in nezakonitih postopkih Jug opozarja še na neupravičeno izplačevanje finančnih sredstev, ob tem pa omenja konkreten primer, ko je predsednik Čebelarske zbornice Slovenije (ČZS) podpisal pogodbo s čebelarjem, ne glede na to, da ta ni vzrejevalec za izvajanje testa za vzrejališče in mu je z odločbo MKGP prepovedano obratovanje.
Ta čebelar je opravil 81 testov, ki so bili ponarejeni, saj je inšpektor v postopku ugotovil, da je imel čebelar le 39 panjev. Ne glede na vse to so bila čebelarju izplačana sredstva, ker pa je MKGP vse postopke prikrilo, ni bilo ukrepov.
Z natančno revizijo poslovanja ČZS in MKGP, ki sta za Marjana Juga šolska primera sistemske korupcije, bi se vso to razsipniško plačevanje lahko razkrilo.
Naslednji primer je samo delovanje Čebelarske zveze Slovenije, ki ima na podlagi koncesijske pogodbe zagotovljenih okrog 600.000 do 900.000 proračunskih sredstev letno. V letnem poročilu zveze za 2016 ni bilo nikjer prikazanih 4000 delovnih ur terenskih svetovalcev, kar je za Juga nerazumljivo, saj ne gre za majhna sredstva, pač pa za okoli 70.000 evrov letno. Dodatnih 50.000 evrov letno je po koncesijski pogodbi namenjeno še dvojnemu (?!) plačevanju tiska revije Slovenski čebelar.
Z natančno revizijo poslovanja ČZS in MKGP, ki sta za Marjana Juga šolska primera sistemske korupcije, bi se vso to razsipniško plačevanje lahko razkrilo. A kaj ko niti odbor za kmetijstvo, niti odbor za nadzor proračuna vseh teh nezakonitih in nestrokovnih problemov čebelarstva nista nikoli doslej podrobno obravnavala.
Prav tako se je brez rezultatov končalo petletno delo inšpektorja za nadzor porabe javnih financ. Ne ukrepa ministrstvo za notranje zadeve in policija, po prejeti obsežni pritožbi ni ukrepal niti Furs, četudi bi nadzor poslovanja ČZS razkril, da so bila ČZS v nasprotju z določili uredb ter koncesijskih pogodb nakazana ogromna proračunska sredstva.