Slovenka našla Ötzija pred natančno 25 leti

BOLZANO – Ko je policija septembra 1991 izvedela za zamrznjeno truplo v Alpah, je odprla kriminalno preiskavo. Res se je zgodil umor, a zločin je bil že star, zelo star. Izkazalo se je, da je moški, ki so ga pred četrt stoletja našli pohodniki lučaj od avstrijsko-italijanske meje, prva ga je zagledala letos preminula Ljubljančanka Magdalena Mohar Jarc, in ga na lokalni policijski postaji položili v leseno krsto, umrl pred 5300 leti. Ko je umrl, bilo je okoli leta 3350 do 3100 pred našim štetjem, angleški Stonehenge še ni stal in niti prve egiptovske piramide še niso bile zgrajene.

Mumificiran v ledu je Ötzi ime je dobil po dolini, kjer so ga našli – postal senzacija, za znanstvenike pa izjemen vir preučevanja. »Odkritje mumije ledenega človeka je zagotovo eno najpomembnejših v zgodovini človeštva,« pravi Angelika Fleckinger, direktorica muzeja v Bolzanu, kjer je najdba razstavljena. »Izjemen vpogled v predzgodovinsko obdobje je, daje nam neizmerno količino informacij.«

Pokončala ga je puščica, katere ost so odkrili šele leta 2001, zapičena je bila v njegovi rami, zadela ga je od zadaj. Izkrvavel je v nekaj minutah, morilec mu je nato zadal še udarec po glavi. Na srečo je pred smrtjo vsaj obilno jedel, kakih 12 ur prej je zaužil pečenega kozoroga, so ugotovili znanstveniki. Ti so imeli srečo, ker je umrl visoko v gorah, v ledu, ki ga je toliko ohranil, da lahko ostanke preučujejo še danes. Tako so odkrili, da je imel laktozno intoleranco, da je bil genetsko nagnjen k boleznim srca – imel je zožene arterije, kar je dokaz, da stanje vendarle ni značilno zgolj za moderno dobo. Na podlagi več vrst peloda in sestave zobne sklenine so ugotovili, da je živel južno od Alp. Albert Zink, direktor inštituta za mumije in ledenega moža EURAC v Bolzanu, pravi, da bi preučevanje bakterij iz njegovega želodca lahko pomagalo napredku moderne medicine. V njegovem želodcu so namreč našli H. pylori, bakterijo, ki jo ima dandanes 50 odstotkov ljudi in lahko vodi v nastanek čira in tudi raka. »Morda je bila dobra bakterija, ki je pomagala pri prebavi surovega mesa in je pozneje postala patogena. Klinični zdravniki se zelo zanimajo za naše raziskave.«

Ötzi je imel 46 let, ko je umrl, dobra starost za tista leta; nič odvečne maščobe ni imel, bil je v formi. Imel je dolge rjave lase, brado –in 61 tetovaž! Niso bile okrasne, temveč v zdravilne namene,– ustrezajo namreč točkam, ki se uporabljajo v akupunkturi.

Nosil je bakreno sekirico, predmet, ki je bil v tistem času zelo iskan, nekakšen iphone 7 tiste dobe, pa vrsto drugega orodja, denimo puščice, bodala, dve vrsti drevesnih gob, z eno je verjetno kuril, pa orodje, s katerim je ostril puščice. Dobro ohranjena so bila tudi njegova oblačila, tudi površnik iz kozje kože, pokrivalo iz medvedjega krzna, najverjetneje je nosil tudi nahrbtnik. Vse to, in seveda tudi mumija, je postavljeno na ogled v posebni vitrini; južnotirolski muzej arheologije na leto obišče 260.000 obiskovalcev z vsega sveta. »Lahko rečemo, da je Ötzi Bolzano postavil na turistični zemljevid,« pravi Roberta Agosti iz tamkajšnjega turističnega urada. Neverjetna Ötzijeva zgodba se tako nadaljuje.