Tiskane izdaje
Da so Repetitor naslednja velika stvar, ki prihaja z Balkana, je mnogim jasno že vsaj zadnja štiri leta, kajti brezkompromisna glasba, ki je omejena s samoukimi inštrumentalisti, je rodila izviren pristop k hrupnemu rocku, ki presega forme tega včasih zelo ozkega glasbenega izraza.
V glasbi skupine Repetitor med drugim odmevajo tako Gang of Four kot Hüsker Dü in The Jesus and Mary Chain ter tudi zvoki izvrstne beograjske trojke Šarlo akrobata pa čudnih skladb Idolov, drvečega zvoka Discipline kičme ter melodičnosti skupine Boye. Vse to in še veliko več, oziroma precej manj, je zaznati v minimalistični in repetativni glasbi skupine, ki je nov album zasnovala, kot da bi bil glasba za distopičen film, ki še ni posnet.
V živo pa so še vedno atrakcija, kjer animalistična bobnarka Milutinovićeva pretepa svoj inštrument, zapeljiva baskitairstka Cupinova izvaja erotičen ples s svojim inštrumentom, medtem ko Vlastelica dobesedno divja, pleše in skače tako po odru in ojačevalcih kot med občinstvom in hkrati napada tako kitaro kot mikrofon. Nekajkrat pa se je celo zgodilo, da ga je navdušeno občinstvo dobesedno nosilo po rokah.
Izraznost tria popolnoma razoroži in gotovo prevzame še zadnje dvomljivce. Repetitor niso ne izvirni ne nekaj strašansko novega, so pa nekaj strašansko nujno potrebnega v tem času, ko je postala glasba generično preproducirana, kjer je duh glasbe pogosto mrtev. Oživljanje ognja rock'n'rolla v najboljši tradiciji The Stooges, Sonic Youth in Ramones je nekaj, kar je vredno pozornosti. Njihov rock'n'roll je divji, znojen, hrupen in ni sam sebi namen. To je dandanes vse večja izjema, ki izstopa iz belega šuma svetovne glasbene produkcije.
