Snežne skulpture 
so sprle Korošce

KOPE, ČRNA NA KOROŠKEM – Ljudje po naši deželi imajo različne prireditve, da opozorijo na svojo tradicijo, posebnosti ali kaj, kar jih napolni s ponosom. Korošci imajo tako svojo legendo o kralju Matjažu, ki naj bi se zbudil, ko se njegova brada devetkrat ovije okoli mize, pregnal krivico s sveta in takrat naj bi se Korošcem vrnili dobri časi. Nič nenavadnega, torej, da si je bitje iz legend zaslužilo bronasti spomenik pa tudi prireditev, imenovano Gradovi kralja Matjaža.

V zadnjem vikendu tega meseca naj bi bila jubilejna, 25. izvedba »zimske pravljice«, kot jo imenujejo Črnjani: »Osrednji dogodek prireditve na ravnici Mitnek nad Črno je sobotno tekmovanje ekip v gradnji snežnih gradov in snežnih skulptur, tematsko sorodnih legendi kralja Matjaža,« pojasnjujejo prireditev organizatorji, lokalna okrepčevalnica in občina Črna na Koroškem. Tamkajšnja županja Romana Lesjak pravi, da so priprave v polnem teku: »Letos bomo ob 25. izvedbi izdali priložnostno znamko. Program je pripravljen, prijave zbiramo,« pove. Le ena reč je zmotila slavnostne priprave na jubilej v Črni. Dogodek, ki je potekal minuli vikend, imenovan Festival snežnih skulptur.

Bitka za gradove

Konkurenčna prireditev, ki je pri Lesjakovi minuli teden izzvala nemalo nejevolje, je potekala na Kopah, organizator pa je bila družba Vabo, ki na Kopah upravlja žičnice, nastanitve in gostinske objekte. Zamisel za festival se je porodila v glavi enega od Vabotovih sodelavcev, Tomislava Vrliča, ki pojasni pot od ideje do izvedbe: »Preveril sem po svetu, kako je s snežnimi skulpturami. Spletni iskalnik da dva milijona zadetkov na to temo: prvi je bil v ZDA, največji jih je na Kitajskem, sicer pa so tudi pri nas že imeli nekaj let to v Bovcu.«

Županja Lesjakova je imela pred dogodkom na Kopah kup pripomb: »Sporno je, da so prireditev pripravili le dva tedna pred našo, skoraj v celoti so povzeli naša pravila tekmovanja, le ime prireditve so spremenili. Za nas je to čista kraja ideje,« je povedala za Delo ter dodala še: »Kraja idej postaja slovenska folklora. Ravnanje družbe Vabo je nesprejemljivo, nesramno in žaljivo.« Vrlič pa pravi, da je šele iz časopisa izvedel za nezadovoljstvo pod Peco: »Menim, da so te obtožbe nesmiselne. Pravila so podobna, ampak podobna so tudi pri bogračijadah, kjer imajo različni dogodki zelo podobna pravila. Če bi vedeli, da bodo tako peljali …« Vrlič v zraku pusti nedokončano misel.

Bolj kot črnjanska občina pa jim jo je na Kopah zagodlo vreme, obilne snežne padavine so – tako Vrlič – zmanjšale število udeležencev: »Prijavljenih je bilo več ekip, prišlo pa jih je samo pet zaradi slabega vremena. Potekalo je sicer v redu, za prvič smo zadovoljni. Ustvarili so smučišče pa ogenj, nismo pa imeli niti enega gradu,« pravi na očitek o kraji ideje: »Eni tekmovalci so naredili šank, kar je bilo še najbolj podobno gradu,« kanček hudomušno doda Vrlič, ki so ga očitki o kraji zbodli: »Težko je prebrati, da nimamo svojih idej. Ampak ideja o skulpturah ni niti njihova,« odvrne za dogodek Gradovi kralja Matjaža.

Komentiranje bi bilo neodgovorno

V ponedeljkovem dopoldnevu je imela županja Lesjakova bistveno bolj spravljiv ton, zaposlilo pa jo je tudi precej dogajanja v domači občini: »Dva dni smo imeli državno prvenstvo v smučanju, dobrodelne koncerte, čebelarske občne zbore. Bilo bi neodgovorno, če bi komentirala dogodek.« Vrlič pa pove, da je trikrat gradil gradove kralja Matjaža: »Oni so se specializirali za gradove in so v tem zelo uspešni, mi pa smo imeli svoj festival kot popestritev smučanja, ki je naša osnovna dejavnost. To ni konkurenca.« Predvsem pa je Matjažev festival večji po udeležbi, Lesjakova pravi, da imajo vsako leto na snegu od 50 do 80 graditeljskih ekip: »Dogodek je resen in vedno poteka. Pri nas je osrednja zadeva gradnja gradov, hočemo, da se ta legenda dejansko ohranja, spremljevalni program pa je za nas stranskega pomena.« Na Kopah so po sobotni dnevni gradnji v noči nastopili Modrijani, ki so kot vedno pritegnili množico.

Županjo pa smo morali povprašati: ali Korošci znajo stopiti skupaj. »Sinoči je bil dobrodelni koncert za otroka z rakom, bila je polna športna dvorana. Ob določenih stvareh znamo stopiti skupaj; na določenih točkah, kjer je mogoče sodelovanje, pa tega ne naredimo. Vapo bi lahko z nami sodeloval pri izvedbi naše prireditve, prav bi nam prišla njihova pomoč.« Po tej epizodi bo to nemara še težje, kot bi bilo poprej – ampak človek mora verjeti v srečen konec. Da se enkrat res zbudi kralj iz sna in prežene krivico, na Korošce pa končno posije sonce sreče. Nesreče je namreč te dni dovolj tudi tam, kjer je sploh ne bi bilo treba …