Nedelja, 19. 11. 2017, 4.00
6 let, 4 mesece
Skok v športno preteklost
"Vsi se spomnijo mojega padca, le jaz ne" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,65
Nedavna tragična vest o smrti francoskega smukača Davida Poissona nas je znova opomnila, kako nevarno je lahko alpsko smučanje, še posebej pa njena najhitrejša in najbolj adrenalinska disciplina. Za enega najbolj spektakularnih padcev na smuku pa je leta 1987 poskrbel nori Kanadčan Todd Brooker, ki jo je v luči prepogostih tragedij odnesel zelo srečno.
Smukači javno le neradi govorijo o tveganju, ki ga prinaša njihov šport, o morebitnih padcih poskušajo ne razmišljati, saj bi jih morebiten strah lahko ohromil, a če beseda v intervjujih vendarle nanese tudi na to, skorajda ne gre brez omembe Todda Brookerja in njegovega spektakularnega prevračanja po strmini legendarne proge Streif v avstrijskem smučarskem svetišču Kitzbühlu.
Na eni od grbin mu je odpelo smučko ...
Bil je 21. januar leta 1987, ko se je takrat 27-letnemu Bookerju življenje obrnilo na glavo. "Bil sem na tretjem petkovem treningu, smučal sem v srednjem delu proge, po skoku Hausbergkante zavil levo in prečil po diagonali. Na tem delu je bilo veliko neravnin in grbin, na eni od teh pa mi je odpelo smučko. Z glavo sem treščil v vratca tik pred skokom in se začel nenadzorovano prevračati," je kanadskim medijem ob 30-letnici padca razlagal Booker.
Bookerjev padec leta 1987:
"Padca se spominjajo vsi, le jaz ne"
Večkrat po grozljivem padcu je povedal, da se tega "dogodka spominjajo vsi, le sam ne". "Bil sem nokavtiran, zato sem se valil povsem nenadzorovano, kot punčka iz cunj." Videti je bilo grozno, zato so bile prve informacije iz bolnišnice, kamor so Bookerja odpeljali s helikopterjem, zelo spodbudne. Utrpel je "le" pretres možganov, zlomljen nos in strgane ligamente v levem kolenu. Kljub veliki sreči v nesreči je bila to njegova zadnja tekma svetovnega pokala.
"Še dobro, da obstaja posnetek"
Posnetek Bookerjevega padca velja za enega najspektakularnejših, kar so jih ujele televizijske kamere. "Še dobro, da obstaja posnetek, tako vsaj vem, kako je izgledal moj padec," je še razlagal Booker, konec 70. in v 80. letih prejšnjega stoletja član izvrstne skupine "norih Kanadčanov" (Crazy Canucks). Poleg Bookerja sta v tej skupini izstopala še Ken Read in Steve Podborski.
Read je kot prvi Kanadčan na klasičnem smuku na Petelinjem grebenu zmagal leta 1980, Podborski je slavil dvakrat, v letih 1981 in 1982, Booker pa leta 1983, kar je bila njegova sploh prva zmaga v svetovnem pokalu.
Bookerjeva zmaga leta 1983:
Kitzbühel je poglavje zase
"Videl sem, kaj zmaga v Kitzbühlu pomeni, ko sta na najvišjo stopničko stopila moja reprezentančna tovariša in močno sem si želel tudi sam vstopiti v ta elitni klub. Če se smučarji pred smuki na drugih prizoriščih pogovarjajo o točkah in tem, koga morajo prehiteti, je v Kitzbühlu drugače. Te sproščenosti tam ni, vsi so osredotočeni le na spopad z legendarno progo," je še povedal nekdanji smučar, ki se je po koncu športne kariere oprijel komentatorskega dela na kanadski nacionalni televiziji.
"Čudež je, da nisem paraliziran"
"Zdaj, ko gledam nazaj, se resnično lahko samo čudim, da si nisem zlomil vratu ali hrbtenice. Čudež je, da nisem paraliziran. Imel sem neverjetno srečo," priznava smučarski veteran, zadnji kanadski zmagovalec smuka v Kitzbühlu in priznava, da so takšni padci k sreči zelo redki: "Ljudje mi pogosto razlagajo, da tako spektakularnega padca niso videli nikoli in z njimi se moram kar strinjati. Takšen je bil zato, ker sem zavest izgubil že takoj na začetku prevračanja."
