Giro d'Italia
Matej Mohorič
Sobota, 26. 5. 2018, 4.00
2 meseca, 1 teden
Sobotni intervju: Matej Mohorič
Mladenič, ki vam ne bo postregel z negativnim odgovorom #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,23
1
"Če v motorju avtomobila del odpove ali manjka, potem ta ne deluje. Enako je v športu. Ekipa je ključnega pomena za uspeh," poudarja Matej Mohorič, član profesionalne kolesarske ekipe Bahrain Merida, ki se z letošnje Dirke po Italiji vrača z (najmanj) eno etapno zmago. Ambicije dvakratnega svetovnega prvaka v mlajših selekcijah segajo visoko, a stopničk do vrha ne želi preskakovati. "Nikamor se mi ne mudi. Še vedno nisem dopolnil 24 let, tako da imam časa dovolj," zagotavlja mladenič iz Podblice pri Kranju, ki izstopa po zrelosti in pozitivnem pogledu na svet.
Leta 2014 je v enem od intervjujev za Sportal izpostavil, da ima šport pomembno mesto v družbi in da sam ni plačan le zato, da bi gonil kolo. "Nisem plačan zato, da bi gonil s 425 vati namesto s 410. Bistvo vsega tega je, da si ljudem vzor, da se vedeš temu primerno, da te to veseli. Meni je v veselje, če lahko nekoga motiviram, da sede na kolo in prekolesari 50 kilometrov in naredi nekaj dobrega zase."
Tako 23-letni Gorenjec, ki se razvija v vsestranskega kolesarja, razmišlja še danes. Tisti, ki ga dobro poznajo, pravijo, da je precej bolj zrel, kot bi lahko sklepali iz pogleda na njegov EMŠO. Še vedno se drži moralnega pravila, da ne pije alkohola (tudi na letošnji podelitvi ob etapni zmagi na Giru je penino pršil po drugih in je ni zlival v svoje grlo), in še vedno vsak večer pred spanjem moli, se zahvali za vse, kar je dobro v življenju, in se priporoči v varstvo.
Zlati maturant kranjske gimnazije, ta slovi kot ena od bolj zahtevnih srednjih šol, je študij športnega menedžmenta na Danskem začasno postavil na stranski tir in se osredotoča zgolj in samo na kolesarstvo. Lani je iz ekipe UAE Emirates prestopil k Bahrain Meridi, kjer se, kot pravi, odlično počuti. Športni direktor Gorazd Štangelj je zagotovil, da tam ne bo zgolj pomočnik, ampak bo tudi sam imel proste roke v nekaterih etapah ali na nekaterih dirkah. Letos je priložnost že nekajkrat izkoristil. Nazadnje na 10. etapi letošnjega Gira, kjer je slavil svojo drugo etapno zmago na največjih dirkah. Dve etapi pred koncem 101. izvedbe rožnate pentlje v skupni razvrstitvi zaseda 31. mesto.
Zdaj je že dodobra vajen medijskih obveznosti. Na vprašanja novinarjev odgovarja v angleščini in tekoči italijanščini.
Tritedenske etapne dirke se odvijajo v peklenskem ritmu, 21 tekmovalnih dni in le trije prosti dnevi. Je na tem vrtiljaku sploh kaj časa za razmislek, v katerem kraju ste, kakšne so njegove značilnosti, ali je časa zgolj za pogled na profil naslednje etape?
Kolesarji smo na tekmovanjih povsem osredotočeni na dirkanje. Podrobno si pogledamo profile etap, zemljevide, vremensko napoved, proučujemo nevarnosti, ki prežijo na nas na trasi dirke, in podobno. Za preostale stvari ni ne časa ne energije.
Pogosto niti ne vem, v katerem kraju je štart in cilj dirke. Velikokrat mi ljudje zavidajo, češ, da ves čas potujemo in vidimo ogromno sveta. To je res, a vidimo predvsem ceste, na dirkah nas turistične znamenitosti ne zanimajo.
Kakšno utrujenost kolesarji občutite na takšnih dirkah?
Prav utrujenost je na tritedenskih dirkah tista, ki predvsem v drugem in tretjem tednu pokaže veliko razliko med kolesarji. Tisti, ki se jim uspe, kadar niso na kolesu, kar najbolj dobro sprostiti in obnoviti zaloge energije, so uspešnejši.
Zelo pomembno je, da pravilno poskrbimo za nadomestitev izgubljene tekočine in energije, da najdemo čas za masažo, da čim več spimo, da pred spanjem raztegnemo mišice in da smo v svojem duhu mirni. Kadar smo pod stresom, si namreč telo ne opomore tako, kot bi si sicer.
Z Mohoričem smo se pogovarjali v ponedeljek, ko so kolesarji na Giru imeli prost dan. Kaj počnejo na tak dan? "Zjutraj se večina odpravi na lažji in krajši trening, po kosilu pa imamo tiskovno konferenco. Popoldne nas po masaži čaka še obisk pri osteopatu, tokrat tudi srečanje z nekaj sponzorji, ki so nas prišli pozdravit v hotel. Veliko kolesarjev ta dan izkoristi tudi za srečanje s svojimi menedžerji."
Koliko energije vam dajo navijači ob progi oziroma koliko se sploh zavedate njihove prisotnosti? Opazite na primer napise na asfaltu, zastave ob progi … Na vzponu na Zoncolan na 14. etapi je bilo vse polno slovenskih zastav …
Ko so ob cestah ljudje, je vedno lažje poganjati pedala. Vzdušje je na največjih dirkah nekaj posebnega, povsod je polno navijačev. Posebej kadar dirkamo blizu slovenske meje, opazim ogromno slovenskih zastav in navijačev.
Tudi v Dolomitih je na Giru vedno precej Slovencev. Sem in tja opazim tudi kak znan obraz, prijatelje in znance, ki nas pridejo spodbujat. Lepo jih je videti in slišati. Vzpon na Zoncolan prejšnji konec tedna je bil res nekaj posebnega. Zapomnil si ga bom za vse življenje.
Kako si na tritedenskih dirkah pričarate občutek domačnosti? Je kaj domačega z vami na poti? Spite vsak večer na istem jogiju, kot to počnejo nekatere ekipe?
Na tritedenski dirki vsak pogreša domačo posteljo, to je logično. V preteklosti sem že imel izkušnjo, ko smo v ekipi imeli svoje posteljne nadvložke, ki jih je naše osebje v hotelske sobe namestilo pred našim prihodom. Ne pogrešam jih preveč. Če sta postelja in vzmetnica slabi, potem tudi nadvložek ne pomaga.
Hrano nosite s seboj? Tudi kaj z domačega vrta?
Domače hrane ne nosim s seboj – v ekipi nam kuha Vlado Hrvatin, ki nas s svojimi mojstrovinami resnično razvaja. Občasno nam pripravi tudi kakšno slovensko jed in tako pričara občutek domačnosti.
Na letošnjem Giru ste že posegli po etapni zmagi, in to na najdaljši etapi. Kako drugačna je ta zmaga od tiste na lanski Vuelti? Je vredna več?
Da, osebno mi pomeni več kot tista na Vuelti. Na Vuelti sem zmagal iz ubežne skupine, tukaj pa sem napadel ob koncu etape. Poleg tega je bila tokrat etapa mnogo zahtevnejša, ritem je bil zaradi razpleta okoliščin ves dan peklenski.
V Bahrain Meridi smo bili te etapne zmage zelo veseli. To je bil namreč eden izmed ciljev, ki smo si jih zadali pred odhodom na dirko. Sicer pa sem se že vso sezono s pomočjo ekipe, trenerja in nutricionistke pripravljal osredotočen na Giro.
Na splošno mislim, da imajo etapne zmage na Giru in Vuelti podobno vrednost in prestiž, bolj je odvisno, na kateri etapi in v kakšnem slogu je bila zmaga dosežena.
Matej Mohorič po zmagi v 10. etapi 101. Dirke po Italiji (v angleškem in italijanskem jeziku)
Se še spomnite, kaj vam je rojilo po glavi zadnjih 500 metrov 10. etape, precej ste pogledovali proti glavnemu zasledovalcu Nicu Denzu?
Ob koncu nisem niti za trenutek podvomil o svojih sposobnostih. Trdno sem bil odločen, da bom dal vse od sebe, vse do zadnjega centimetra. Bil sem osredotočen nase in na svoj sprint. Šel sem na vse ali nič. Proti Nicu sem pogledoval, ker je bilo to nujno – nisem mogel dovoliti, da me morda preseneti z zgodnjim napadom iz ozadja.
Ste se za zmago zahvalili na poseben način? Imate tudi vi pred štartom kak poseben ritual? Tim Gajser se na primer pokriža, zmoli …
Tudi sam se pred štartom velikokrat pokrižam in zvečer pred spanjem v tišini molim in se predvsem zahvalim za vse, kar je dobro v življenju. Za zdravje in za svoje bližnje. Priporočim se v varstvo.
Verjamem, da je vsak posameznik kovač svoje usode. Trud in trdo delo se na koncu poplačata. V vsaki stvari se najde nekaj dobrega in vsaka nova izkušnja nas okrepi in naredi modrejše.
"Etapna zmaga na Giru mi osebno pomeni več kot tista na Vuelti. Na Vuelti sem zmagal iz ubežne skupine, tukaj pa sem napadel ob koncu etape. Poleg tega je bila tokrat etapa mnogo zahtevnejša, ritem je bil zaradi razpleta okoliščin ves dan peklenski."
Na Giru je prisoten tudi Chris Froome (včeraj je s kar 80 kilometrov dolgim pobegom dosegel drugo etapno zmago na letošnjem Giru in prevzel vodstvo v generalni razvrstitvi, op. a.). Mnenja o njegovi prisotnosti so bila zaradi manjkajočega epiloga o pozitivnem dopinškem vzorcu precej deljena, kakšno je vaše? Nedolžen, dokler krivda ni dokazana?
Pri tem se vzdržim komentarja. Imam svoja prepričanja, a sem na Giru osredotočen izključno nase in na svojo ekipo. Imam svoje cilje in naloge, ki so zelo pomembni za mojo prihodnost. Vsaka distrakcija je odveč.
Ko sva se pogovarjala v ponedeljek, so bila prva tri mesta v generalni razvrstitvi razdeljena med Simona Yatesa, Toma Dumoulina in Domenica Pozzoviva, s petkovo etapo je vse drugače, karte so se povsem premešale, Froome je poskrbel za pravo senzacijo in se močno utrdil na prvem mestu. Je presenetil tudi vas?
Froome je na petkovi etapi presenetil svoje tekmece. Za nami je res težka etapa, ritem je bil od starta do cilja peklenski. Froome je bil danes na drugem nivoju, v takih epskih etapah njegovi dolgi in težki treningi še kako pridejo do izraza.
Se Dumoulin še lahko vmeša v boj za sam vrh?
Verjamem, da bo Froome z ekipo lahko ubranil prednost, ki si jo je privozil danes.
Se vas forumaška razpravljanja o dopingu in obsojanju vsevprek dotaknejo? Po neverjetni Froomovi predstavi je tega res precej, ...
Ne, forumaške razprave se me ne dotaknejo.
V letošnji sezoni imate v žepu že dve pomembni zmagi, na dirki GP Industria & Artigianato in etapno na Giru, 11. ste bili na klasiki Strade Bianche, 20. na Dirki po Kataloniji ... Čemu pripisujete največ zaslug za svoj razcvet? Študij ste začasno postavili na stranski tir. Je bil to scenarij "all-in"?
Res je, študij sem postavil na stranski tir in svoje odločitve ne obžalujem. Zadnjih nekaj let sem polno zaposlen s kolesarstvom.
Največ zaslug za dobre rezultate v zadnjem času pripisujem trdemu delu. Vsak kilometer v nogah šteje. Letos sem ogromno časa preživel na pripravah, dvakrat sem bil po dobra dva tedna na Tenerifu na višinskih pripravah. Veliko časa preživim daleč od doma, a imam zastavljene jasne cilje in vem, zakaj to počnem.
Rojen: 19. oktobra 1994 (23 let)
Teža: 70 kg
Višina: 185 cm
Mesto na svetovni kolesarski lestvici: 80
PCS Ranking: 72
Ekipe:
2018 Bahrain Merida Pro Cycling Team (World Tour)
2017 UAE Team Emirates (World Tour)
2016 Lampre - Merida (World Tour)
2015 Team Cannondale - Garmin (World Tour)
2014 Cannondale (World Tour)
2013 Sava (kontinentalna ekipa)
(Vir: www.procyclingstats.com)
Nase je opozoril že v mlajših selekcijah. Leta 2013 je v Firencah osvojil naslov svetovnega prvaka v cestni preizkušnji med mlajšimi člani, leto prej pa v Valkenburgu še med mladinci. Bil je tudi svetovni podprvak v kronometru med mladinci (2012).
Največji dosežki:
- Etapna zmaga na Vuelti (2017) in Giru (2018)
- Zmaga na dirki GP Industria & Artigianato (2018), Sun Hung Kai Properties Hong Kong Challenge (2017)
- Svetovni prvak v cestni preizkušnji med mlajšimi člani (Firence, 2013) in mladinci (Valkenburg, 2012) ter svetovni podprvak v kronometru med mladinci (2012).
Ekipi Bahrain Merida se je pridružil v letošnji sezoni.
Kako drugače se počutite v novi ekipi? Ste takrat, ko ste dobili vabilo v novo sredino, premislili o plusih in minusih v primerjavi s prejšnjo ekipo UAE Emirates ali daljši razmislek sploh ni bil potreben?
V ekipi Bahrain Merida se počutim odlično. Imamo super podporo. Glede na to, da skupaj preživimo ogromno časa, je dobro počutje v ekipi ključno.
Program dirk je prilagojen mojim željam, glede na program pa je natančno razdelan tudi program treningov.
Na dirkah včasih pomagam našim kapetanom, velikokrat pa sem tudi sam tisti, ki mu drugi pomagajo do dobrega rezultata.
Kolesarska ekipa Bahrain Merida je v svojo drugo sezono vstopila s sedmimi slovenskimi kolesarji. Poleg Mohoriča so v ekipi še Kristijan Koren, Borut Božič, Grega Bole, Luka Pibernik, David Per in Domen Novak.
Prvo ime moštva je nedvomno Italijan Vincenzo Nibali, ki bo na Dirki po Franciji lovil drugo skupno zmago.
Kolesarji Bahrain Meride so se konec lanskega leta pripravljali na hrvaškem otoku Hvar.
Kako bi opisali svoj kolesarski razvoj? Predvidevam, da ste iz vsake ekipe potegnili nekaj.
Seveda, v življenju nas vsaka izkušnja obogati. V preteklosti sem zamenjal precej ekip. V Bahrain Meridi se počutim domače. Mislim, da se še nisem popolnoma razvil, da še nisem povsem zrel kolesar. Verjamem, da bom lahko v prihodnosti z vztrajnostjo še napredoval.
Kako se je ob tem spreminjalo vaše telo? S tem mislim na težo, mišično maso …
Kar zadeva kilograme, sem že nekaj let vedno bolj ali manj enako težak. Zagotovo se v različnih obdobjih spreminjajo nekateri fiziološki parametri, kot sta na primer mišična masa in odstotek telesne maščobe. To je del normalnega letnega cikla vsakega športnika. Skupaj s trenerji in nutricionistko vse to skupaj nadziramo in se trudimo to kar najbolj optimizirati.
Od katerega trenerja, športnega direktorja ste se naučili največ? Sodelovali ste s kar nekaj imeni ...
Mislim, da je vsak prispeval svoj del. Ekipa je ključna za uspeh. Če v motorju avtomobila del odpove ali manjka, potem ta ne deluje. Enako je v športu.
Pomagajo mi trener Paolo Artuso, nutricionistka Laura Martinelli, vsi športni direktorji, na čelu z Albertom Volpijem, Gorazdom Štangljem, Vladimirjem Miholjvićem.
Kadar sem v Sloveniji, mi na treningu še vedno velikokrat pomaga Matjaž Zevnik. Potem so maserji, ki zame skrbijo doma, najbolj Gašper Švab in Aleš Murn, pa vsi preostali, ki zame skrbijo na dirkah, na čelu z Rokom Novakom. Vsi skupaj se trudimo za isti cilj.
Nekdanji kolesar Gorazd Štangelj je eden od športnih direktorjev ekipe Bahrain Merida.
Kakšne so vaše ambicije, bi se radi specializirali za določen tip dirk ali merite na raznovrstnost?
Za zdaj vse kaže, da sem zelo raznovrsten tip kolesarja. To izkoriščam v svoj prid. Ustrezajo mi težke in zahtevne dirke, rad pa tudi pomagam, kadar imamo v ekipi kolesarja, ki se lahko bori za zmago na največjih dirkah.
Večkrat se ob omembi ekipe Bahrain-Merida omenja, da gre skoraj za slovensko ekipo – kako se to občuti? Kateri jezik je uradni jezik ekipe? Italijanski, angleški?
Večina komunikacije v ekipi je v angleškem in italijanskem jeziku. Sicer je v ekipi precej Slovencev, med sabo govorimo tudi v slovenskem jeziku. Lepo je, ko se na dirki lahko nasmejiš kakšni slovenski šali.
Družina ga je presenetila na štartu 15. etape v italijanskih Dolomitih.
Kako se v ekipo vključuje bahrajnski princ Naser bin Hamad Al Kalifa, sicer ustanovitelj moštva? Vam je na primer čestital ob etapni zmagi?
Šejk Nasser vedno budno spremlja naše dirke in rezultate. Njegove čestitke nam prenese vodstvo naše ekipe. Zelo so zadovoljni z razvojem. Že v drugem letu obstoja smo uvrščeni proti vrhu svetovne lestvice in smo postali ena izmed najbolj prepoznavnih ekip svetovne serije. Šejk Nasser verjame v naš projekt in mislim, da ima ekipa pred seboj svetlo prihodnost.
Mohoričev seznam prihodnjih dirk še ni povsem jasen, morda ga bomo videli tudi na 25. dirki Po Sloveniji, kjer bo letos nastopilo veliko zvenečih imen, med drugim tudi Primož Roglič (LottoNL-Jumbo), Marcel Kittel (Katjuša-Alpecin), in Mark Cavandish (Dimension Data) ter Rafal Majka (Bora-Hansgrohe), ki sta v Sloveniji tekmovala že lani.
Katere dirke imate letos še v načrtu? Omenja se vas med udeleženci letošnje dirke Po Sloveniji. Je to že potrjeno?
Moj program dirk po Giru za zdaj še ni popolnoma jasen. Da, morda bom nastopil tudi na dirki Po Sloveniji, že zdaj vem, da me poleti čaka Dirka po Avstriji. V najboljšo formo za poletni del sezone bom poskušal priti do Binck Bank Toura v avgustu. Potem bom najverjetneje nastopil še na GP Quebec in Montreal v Kanadi v septembru in pozneje še na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku.
Tudi sami načrtujete posebne priprave na prizorišču kot na primer Primož Roglič letos v Innsbrucku, lani na Touru?
Posebnih priprav na prizorišču za zdaj ne načrtujem. Vsekakor bom poleti spet odšel na višinske priprave. V Innsbruck bomo pred prvenstvom odšli nekaj dni prej, tako da bo časa za ogled proge dovolj. Verjamem, da Primož letos, če bo dobro pripravljen, spada v ožji krog favoritov. Vsi se bomo potrudili, da mu pomagamo do odličnega rezultata.
"Organizatorji dirke Po Sloveniji se resnično trudijo. Tudi televizijski prenos pomaga pri prepoznavnosti in pridobivanju sponzorjev. V svet ponese sliko naših lepih krajev, mislim, da je to odlična reklama za slovenski turizem."
Kako gledate na razvoj dirke Po Sloveniji? Letos se obeta pet etap.
Dirka po Sloveniji iz leta v leto raste. Tudi ugled med najboljšimi ekipami je vedno večji, vsi radi pridejo dirkat k nam. Večina jih dirko vzame kot zadnje priprave na Dirko po Franciji. Je mnogo manj stresna kot na primer Criterium du Dauphine ali Dirka po Švici.
Organizatorji se resnično trudijo. Tudi televizijski prenos pomaga pri prepoznavnosti in pridobivanju sponzorjev. V svet ponese sliko naših lepih krajev, mislim, da je to odlična reklama za slovenski turizem.
Kdaj mislite, da boste zreli za nastop na dirki vseh dirk, Dirki po Franciji?
Letos Dirke po Franciji nimam v programu, a morda bo že prihodnje leto drugače. Tudi v naslednji sezoni ostajam v Bahrain Meridi. Tukaj se počutim odlično. Po koncu letošnje sezone bomo začeli načrtovati naslednjo in morda me čaka tudi krstni nastop na Touru. Za zdaj se mi nikamor ne mudi. Še vedno nisem dopolnil 24 let, tako da imam časa dovolj.
1