V Firencah fizično napadli Marino Abramović
Umetnico, ki se v firenški palači Strozzi predstavlja z retrospektivo, je napadel 51-letni Čeh. Udaril jo je s sliko z njenim deformiranim portretom.
Odpri galerijo
Marina Abramović je po napadu na srečo ostala nepoškodovana. FOTO: Reuters
Sprva je mislila, da ji neznanec želi podariti njen portret, tik zatem pa je spoznala, da gre za fizični napad nanjo. Marino Abramović, ki se z retrospektivo The Cleaner (Čistilka) od petka predstavlja v elitni palači Strozzi v Firencah, je po poročanju italijanskega tiska med enim izmed dogodkov ob odprtju te razstave napadel 51-letni Čeh.
Približal se ji je s sliko, na kateri je bil njen portret, nato jo je s tem udaril po glavi, in to tako močno, da je bila slika na papirju v lesenem okvirju zaradi udarca uničena, Abramovićeva pa je na srečo ostala nepoškodovana. Ko so napadalca prijeli policisti, je obmolknil in niti na vprašanje Abramovićeve, zakaj se je odločil za napad nanjo, ni odgovoril.
Kasneje je svojo potezo označil za umetniško dejanje, šlo pa naj bi za istega moškega, ki se je januarja letos z barvo lotil kipa Ursa Fischerja na osrednjem firenškem trgu Piazza della Signoria. Ko so ga prijeli, je izjavil, da je on sam pravi Fischer.
Po napadu je Abramovićeva izkušnjo opisala takole: »Med množico je bil moški, ki je imel s seboj sliko z mojim portretom, ustvarjenim na popačen način. Približal se je in me gledal v oči. Nasmehnila sem se mu, ker sem mislila, da ima zame darilo. V delčku sekunde se je njegov izraz spremenil in postal nasilen. Približal se mi je izjemno hitro. Nevarnost se vselej približuje zelo hitro, tako kot smrt. Nenadoma me je udaril.«
Ena najbolj znanih umetnic performansa na svetu, rojena leta 1946 v Beogradu, ima s fizičnimi preizkušnjami na razstavah ogromno izkušenj. Tudi na firenški retrospektivi se predstavlja z, denimo, serijo performansov Ritem, med katerimi je obiskovalcem dovolila, da z njenim telesom počnejo, kar želijo.
V ta namen jim je ponudila tudi mizo s serijo pripomočkov od glavnika ali rdečila za ustnice do noža, kladiva ali nabite pištole. Z Ritmom 0 (s katerim je zastopana v zbirki Arteast 2000+ v MG+MSUM) je, denimo, leta 1974 gostovala tudi v Neaplju v Italiji. Tovrstni performansi so ji zapustili kakšno brazgotino, predvsem pa zavest, da te občinstvo lahko tudi ubije.
Približal se ji je s sliko, na kateri je bil njen portret, nato jo je s tem udaril po glavi, in to tako močno, da je bila slika na papirju v lesenem okvirju zaradi udarca uničena, Abramovićeva pa je na srečo ostala nepoškodovana. Ko so napadalca prijeli policisti, je obmolknil in niti na vprašanje Abramovićeve, zakaj se je odločil za napad nanjo, ni odgovoril.
Kasneje je svojo potezo označil za umetniško dejanje, šlo pa naj bi za istega moškega, ki se je januarja letos z barvo lotil kipa Ursa Fischerja na osrednjem firenškem trgu Piazza della Signoria. Ko so ga prijeli, je izjavil, da je on sam pravi Fischer.
Preberite še:
Marina Abramović: Moja smrt naj bo vesel dogodek
Marina Abramović: Prihajam iz komunistične diktature pod Titom
Marina Abramović: Moja smrt naj bo vesel dogodek
Marina Abramović: Prihajam iz komunistične diktature pod Titom
»Nevarnost se vselej približuje zelo hitro, tako kot smrt«
Po napadu je Abramovićeva izkušnjo opisala takole: »Med množico je bil moški, ki je imel s seboj sliko z mojim portretom, ustvarjenim na popačen način. Približal se je in me gledal v oči. Nasmehnila sem se mu, ker sem mislila, da ima zame darilo. V delčku sekunde se je njegov izraz spremenil in postal nasilen. Približal se mi je izjemno hitro. Nevarnost se vselej približuje zelo hitro, tako kot smrt. Nenadoma me je udaril.«
Ena najbolj znanih umetnic performansa na svetu, rojena leta 1946 v Beogradu, ima s fizičnimi preizkušnjami na razstavah ogromno izkušenj. Tudi na firenški retrospektivi se predstavlja z, denimo, serijo performansov Ritem, med katerimi je obiskovalcem dovolila, da z njenim telesom počnejo, kar želijo.
V ta namen jim je ponudila tudi mizo s serijo pripomočkov od glavnika ali rdečila za ustnice do noža, kladiva ali nabite pištole. Z Ritmom 0 (s katerim je zastopana v zbirki Arteast 2000+ v MG+MSUM) je, denimo, leta 1974 gostovala tudi v Neaplju v Italiji. Tovrstni performansi so ji zapustili kakšno brazgotino, predvsem pa zavest, da te občinstvo lahko tudi ubije.
