Vam med kašljanjem, kihanjem, smehom ali telesno vadbo uhaja urin? Vam uide na poti do stranišča? Greste lulat več kot osemkrat na dan in več kot dvakrat na noč? Če ste na vse odgovorili z da, morda trpite za urinsko inkontinenco. Gre za nehotno in nekontrolirano uhajanje, odtekanje urina. Še vedno velja za velik tabu težava ni le zdravstvena in higienska, temveč tudi družbena. Mnogi se začnejo zaradi sramu umikati v osamo, namesto da bi težave zaupali zdravniku in raziskali njihove vzroke.
Zaradi prekomerno aktivnega sečnega mehurja trpi vsak šesti Slovenec. Čeprav se pojavlja v vseh starostnih obdobjih in pri obeh spolih, je dvakrat pogostejša pri ženskah, zlasti v srednjih letih: skoraj 40 odstotkov Slovenk ima težave, tretjina je mlajših od 45! Prekomerno aktiven sečni mehur je pogosta težava, ki lahko pomembno zmanjšuje kakovost življenja, a kljub temu kar 40 odstotkov ljudi, ki se sooča z njo, zdravniku nikoli ne potoži o motečih simptomih. A o težavah je treba (spre)govoriti, celo javno, treba je narediti več na področju preventive, torej za preprečevanje te nadloge.
Med ženskami je najpogostejša stresna urinska inkontinenca nehoteno uhajanje urina pri kihanju, kašljanju, dvigovanju bremen ter drugih dejavnostih, ki povečajo pritisk v trebušni votlini. Nastane zaradi oslabitve mišic medeničnega dna, ki dajejo oporo sečnemu mehurju in sečnici. Nastane zaradi sprememb v nosečnosti, več porodov in načina vodenja porodov, težjega fizičnega dela, kroničnih obolenj dihal in spremenjenega hormonskega stanja v menopavzi. Dobra novica je, da jo lahko uspešno lajšamo.
Vpliva na življenjski slog
Urinska inkontinenca je v različnih življenjskih obdobjih različno pogosta: stoodstotna je na primer v prvem letu življenja, a v tem primeru je nimamo za bolezen, ampak normalen pojav, ki izgine z razvojem. Pogosta je tudi v poznih življenjskih obdobjih, v starosti nad 90 let, ko je zmanjšano delovanje avtonomnega živčnega sistema in upada delovanje možganske skorje; tudi ta vrsta se šteje za normalno.
Če imate težave, nikar ne odlašajte, pač pa se obrnite na osebnega zdravnika: urinska inkontinenca pomembno vpliva na življenjski slog, a kljub temu ljudje s težavami le redko poiščejo pomoč. Nekateri namreč menijo, da je uhajanje urina naravni del staranja, nekaterim je o tem nerodno govoriti, drugi so prepričani, da se ne morejo pozdraviti. A inkontinenco je mogoče učinkovito zdraviti.
Pomagamo si lahko sami in delujemo preventivno, na primer s keglovimi vajami: z njimi krepimo mišice medeničnega dna. To storimo tako, da ritmično krčimo nožnične in medenične mišice, kot bi hoteno prekinjali curek med odvajanjem urina – stisnemo, zadržimo za nekaj sekund (od šest do osem) in popustimo. Ponovimo do desetkrat na dan. Te vaje lahko izvajamo kjer koli in kadar koli, saj se vadba navzven ne opazi, pomembno je, da vadimo redno. Tudi urnik uriniranja pomaga: na vodo hodimo na 3–4 ure, tudi če nas ne tišči. Pomembni sta tudi fizična aktivnost in uravnavanje telesne teže; kadar je ta prevelika, je pritisk na medenico večji, inkontinenca pa se lahko poslabša. Poslabšajo jo lahko še nekatere vrste hrane in pijače, zlasti alkohol, kava, pravi čaj. Priporočljivo je, da dve uri pred spanjem ne pijemo veliko tekočine; tako bomo preprečili nočno uriniranje. A nikar ne poskušajte piti manj, da bi preprečili uhajanje, najbolje je spiti od 1,5 do 2 litra tekočine na dan in iti na stranišče od 6- do 8-krat dnevno. Ne pojdite na stranišče samo zato, da vam ne bi ušlo; bolje je počakati, da se mehur napolni in je potreba osnovana.
Več vrst
Obstaja več vrst inkontinence: urgentna, overflow in stresna inkontinenca. Za urgentno je značilno nenadno močno tiščanje na vodo, ki mu sledi uhajanje urina, tako da je treba takoj na stranišče. Moškim s povečano prostato, ki pritiska na mehur in onemogoča njegovo praznjenje, urin uhaja po kapljicah, to je tako imenovana overflow inkontinenca. Najpogostejša oblika je stresna inkontinenca, ko voda uhaja med smehom, kihanjem, dvigovanjem težkih stvari.
