Iza in Samo Login tudi peto leto zapored predstavljata najbogatejše slovensko gospodinjstvo, so danes sporočili iz revije Manager, ki že več kot deset let novembra objavi lestvico stotih najbogatejših Slovencev. Leta 2016 sta Loginova prodala svoje podjetje Outfit7 kitajski družbi United Luck group, kupnino pa vložila v neprofitni sklad, s katerim sta doslej podprla projekt modne oblikovalke Mateje Benedetti z luksuznimi oblačili iz ekoloških materialov, so ugotovili novinarji Managerja. Po poročanju medijev družina Login vlaga tudi v nepremičnine na elitnih lokacijah, saj je kupila ljubljanski vili – eno na Prešernovi cesti in drugo v Rožni dolini – ter zemljišče ob Blejskem jezeru, kjer naj bi zraslo šest vil. Samo Login je prvo večje premoženje zaslužil s prodajo podjetja Interseek (najdi.si) Telekomu Slovenije, ki zaradi tega posla še vedno toži svojo takratno upravo.
Trgovec s kuponi CO2 napreduje
Med prvimi desetimi na lestvici je najbolj naraslo premoženje pidovskega bogataša Igorja Laha. V lasti ima Steklarno Hrastnik, ki je še naprej poslovala dobro, ter več nepremičnin – nepremičninski trg pa v zadnjih letih cveti. Še veliko hitreje se povečuje premoženje trgovca s kuponi CO2 Boštjana Bandlja, ki je imel leta 2016 okoli 14 milijonov evrov, lani dvakrat toliko, letos pa že več kot 50 milijonov evrov. Na drugi strani naj bi se najbolj zmanjšalo bogastvo Blaža Miklavčiča, ki naj bi imel zdaj skupno 39,5 milijona evrov ali četrtino manj kot lani. Prihodki njegovega gradbenega podjetja GH Holding so od leta 2015 do lani padli s stotih milijonov evrov na slabih 22 milijonov evrov.
Med petimi novinci na lestvici je najvišje »evropski kraj banan« Izet Rastoder, veliki uvoznik eksotičnega sadja, ki se je s 36,2 milijona evrov uvrstil na 40. mesto. Nekdanji glavni financer nogometnega kluba Olimpija je lani kupil nedokončani trgovski del ljubljanskega centra Stožice, maja letos pa je že začel iskati nove kupce. Nazadnje se je v medijih pojavil konec oktobra, ker naj bi na ljubljanski upravni enoti pridobil vozniško dovoljenje, ne da bi opravil izpit.
V petih letih za petino več
Skupno naj bi imelo sto najbogatejših slovenskih posameznikov oziroma družin v lasti 5,7 milijarde evrov, kar je deset odstotkov več kot lani, ko je vsota prvič presegla pet milijard evrov. Medtem ko je bilo leta 2008 za uvrstitev na lestvico dovolj 12 milijonov evrov premoženja, je imel letos zadnji na lestvici več kot 24 milijonov evrov. Prag, ki je za stoterico najbogatejših veljal pred desetimi leti, bi letos prestopilo dvesto ljudi, pravi novinar Managerja Jure Ugovšek.
Med krizo je skupno premoženje najbogatejših padlo na 2,5 milijarde evrov ali za 38 odstotkov, na več kot predkrizne štiri milijarde pa se je prvič spet dvignilo leta 2014. Od takrat je zraslo za približno petino oziroma v resnici še več. Avtorji lestvice so namreč leta 2016 dobili boljši vpogled v bilance podjetja Outfit7, zato so videli, da so do takrat premoženje Loginovih precenjevali. Za primerjavo, od leta 2014 je povprečna slovenska mesečna neto plača zrasla za sedem odstotkov, na 1083 evrov.
Med razlogi za rast premoženja se je veliko poročalo o zelo hitri rasti slovenskega gospodarstva, stabilni rasti v državah, kamor največ izvažamo, ter dolgotrajnih pozitivnih trendih na finančnih trgih, ki so posebno naklonjeni informacijsko-tehnološkim podjetjem. Bolj zanimiva je ugotovitev revije Manager, da imajo številna uspešna podjetja zelo velika denarna sredstva, ki jih ne porabljajo niti za investicije niti za izplačilo. Tako je imelo neko podjetje 30 milijonov evrov kar na bančnem računu, z njimi pa je v enem letu zaslužilo samo pet tisoč evrov obresti.
Iskanju pojasnila za to se nameravajo avtorji lestvice še posvetiti, zato za zdaj razmišljajo o več možnostih. »Morda so najbogatejši Slovenci za lastne potrebe poskrbeli že prej, hkrati pa ne vidijo dobrih investicijskih priložnosti,« pravi Ugovšek. »Lahko gre tudi za strah pred tveganimi investicijami ali pa kopičijo denar zato, da jim ne bi bilo treba iti k bankam, ki jim morda ne zaupajo.«
