Ponedeljek, 15. 1. 2018, 16.54
6 let, 3 mesece
"Nemški proizvod že ob prihodu na trg nekaj stopničk pred slovenskim" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,73
2
Slovenska podjetja so pogosto žrtev neprepoznavnosti naše države, zato se morajo precej bolj dokazovati kot konkurenca iz večjih držav, je bilo danes mogoče slišati na forumu Klub slovenskih podjetnikov (SBC). Današnji forum so sicer izkoristili za podpis sporazuma o sodelovanju z nemškim združenjem malih in srednjih podjetij BVMW, ki obema stranema prinaša možnosti za iskanje novih stikov in spoznavanje.
"Nemško podjetje zaradi prepoznavnosti svoje države na trg vstopi nekaj stopničk višje, pa čeprav ima slovensko podjetje bolj kakovosten izdelek. Slovenska podjetja pa se morajo toliko bolj potruditi, da premostijo to razliko in prepričajo kupca, kar tudi veliko stane," je zbranim na forumu v Postojni pojasnila nekdanja veleposlanica v Nemčiji Marta Kos Marko.
"Ali ni žalostno, da je znamka Narejeno v Nemčiji veliko bolj znana kot Narejeno v Sloveniji"
Pritrjevali so ji tudi uspešni slovenski podjetniki; slovensko gospodarstvo je zaradi majhnosti domačega trga precej izvozno naravnano. "Ali ni žalostno, da je znamka Narejeno v Nemčiji veliko bolj znana kot Narejeno v Sloveniji," se je zato vprašala Tanja Skaza iz Plastike Skaza, kjer kar 40 odstotkov svojega izvoza - izvozijo pa 90 odstotkov svojih proizvodov - pošljejo v Nemčijo. Delno smo za to po njenem krivi tudi sami, saj neradi izstopamo.
Preberite še:
Batagelj in Pahor: Nemčija je pomembna partnerica
Slovenci lani plačali skoraj milijardo evrov več davkov
Slovenski delavci so pri Nemcih cenjeni zaradi lojalnosti ter zanesljivosti pa tudi zato, ker so visoko kvalificirani.
Tudi Marko Lotrič, prvi mož skupine LOTRIČ Metrology, potrjuje, da bo na primer nemškega partnerja najprej zanimalo, ali imamo v Sloveniji enake kriterije za nekatere meritve in certifikate.
A ko skozi medlaboratorijsko primerjavo in standarde dokažejo, da dosegajo in v veliki večini primerov presegajo standarde, postanejo kredibilen partner.
Podjetniki so danes spregovorili tudi o slovenskih plačah, ki so po njihovem mnenju previsoko obremenjene, zaradi česar delavec na račun dobi precej nižji znesek od določenega v bruto plači. Tudi to je po njihovem razlog, da mladi, sploh visokokvalicirani, odhajajo v tujino oziroma ob koncu študija v tuijini tam tudi ostanejo.
SBC s pobudo, naslovljeno Za prodorno Slovenijo, tako predlagajo znižanje davkov, med drugim DDV, davka na dobiček in ukinitev najvišjega razreda, hkrati pa postopno uvedbo kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje pri plači v višini 4.000 evrov bruto mesečno. Zavzemajo se tudi za oprostitev plačila prispevkov in dohodnine za nagrade za poslovno uspešnost in regres v višini do 200 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega v zadnjem letu.
Slovenija in Nemčija lani z desetimi milijardami evrov blagovne menjave
Slovenija je 39. izvoznica v Nemčijo, sicer najmočnejše gospodarstvo v EU in četrto najmočnejše na svetu v to državo pa na primer izvozimo več kot na primer Tajska ali Izrael. Lani sta državi imeli za več kot deset milijard evrov blagovne menjave.
Na Nemčijo nas poslovno, po ugotovitvah Marte Kos Marko, vežeta podobna politični in pravi sistem, tudi mentaliteta je deloma podobna. Slovensko delovno silo pa v Nemčiji cenijo zaradi zanesljivosti in lojalnosti, smo tudi visoko kvalificirani. Da bi se še bolj povezali in da bi slovenska podjetja našla še več priložnosti v Nemčiji (in obratno), pa so danes podpisali sporazum. Nemško združenje BVMW združuje več kot 540 tisoč podjetij in skupno več kot 11 milijonov zaposlenih.
• BDP v 2017: 3,14 bilijona evrov (napoved)
• pričakovana rast BDP za 2017: +2,2 %; za 2018: +2,1 %; za 2019: +2,0 %
• inflacija v 2017: 1,7 %; v 2018: 1,5 %; v 2019: 1,6 %
• brezposelnost med delovno aktivnimi v 2017: 3,7 %; v 2018: 3,5 %; v 2019: 3,2 %
• brezposelnost med mladimi: 6,6 %
• BDP per capita: 37.900 evrov
• minimalno urno plačilo: 8,84 evra
• povprečna bruto plača: 3.775 evrov
• plačan letni dopust: 24 dni
Vir: SBC, napoved Evropske komisije (jesen 2017)
2