Prodaja NLB

Luka Mesec predlaga državljanski odkup NLB. Ste ga pripravljeni podpreti?

T.L./STA
26. 10. 2018, 14.53
Posodobljeno: 26. 10. 2018, 15.17
Deli članek:

SDH je objavil prospekt za prodajo do 75 odstotkov minus ena delnica NLB. V njem je cenovni razpon, v katerem se bo gibala končna cena za delnico NLB, postavljen pri 51,50 in 66 evrov.

Bobo
Vse bo odvisno od interesa tujih vlagateljev, pravijo analitiki.

Poslanske skupine so se na objavo cenovnega razpona, po katerem država namerava prodati delnico NLB, odzvale zadržano. Razen Levice, ki je vseskozi proti prodaji in kjer so danes vlado znova pozvali, naj privatizacijo ustavi. Če tega ne bo storila, koordinator Levice Luka Mesec predlaga državljanski odkup.

Kot je Mesec ocenil v današnji izjavi za medije v Ljubljani, je cenovni razpon za delnico NLB, postavljen med 51,50 in 66 evrov, škandalozno nizek. Če bo država prodala NLB v skladu s tem cenovnim razponom, bo izgubila "na stotine milijonov evrov", ki so bile v banko vložene s sanacijo. Prav tako se vlada, kot je poudaril, ne sme skrivati za odločitvijo nadzornikov SDH, saj je sama skupščina SDH.

"Pričakujemo, da se bo vlada kot skupščina SDH v najkrajšem možnem času sestala in to odločitev nazornega sveta spremenila ali pa ustavila privatizacijo," je dejal Mesec, ki je spomnil, da Levica ne sestavlja vlade. "V banko je bilo s sanacijami vloženih 2,4 milijarde evrov, iztržek pa bo nekje realno gledan okrog 800 milijonov evrov. Se pravi, bo država izgubila več kot 1,5 milijarde evrov," je izračunal Mesec. Ob tem je dodal, da je to več, kot bo stal drugi tir Divača-Koper.

Prodaja po takšni ceni po njegovim mnenju države ne kaže v vlogi dobrega gospodarja in predstavlja "potencirano ponovitev zgodbe s prodaj Nove KBM". Pričakuje namreč, da bo pri taki ceni interes med vlagatelji velik.

V primeru, da ne bi uspeli ustaviti privatizacije največje slovenske banke, so v Levici že razmišljali o rezervnih scenarijih. "Če do zaustavitve privatizacije ne bo prišlo, bomo razmišljali tudi o alternativah, kot je državljanski odkup. V tem primeru sem pripravljen vložiti vse svoje prihranke," je v izjavi zaključil Mesec.

Zadržani v SMC in SD

Na današnjo novico so se doslej odzvali še v SMC in SD, a bolj zadržano.

"V SMC vidimo prodajni postopek NLB kot epilog izpolnitve zavez Evropski komisiji, ki jih je dala vlada Alenke Bratušek v zameno za takratno državno pomoč. Slovenija te zaveze mora spoštovati, se je pa vlada Mira Cerarja z Evropsko komisijo pogajala, da bi do prodaje NLB prišlo na način, ki bi bil najboljši za slovenske davkoplačevalce. To mora biti glavni cilj tudi zdaj," so zapisali v tej stranki.

Konkretnih številk v SMC in tudi v SD niso želeli komentirati. V SMC pričakujejo, da bo "država iztržila čim več, da bo morebiten nov lastnik NLB strateški in da bo odgovorno skrbel za nadaljnji razvoj banke", v SD pa so glede razpona dejali, da so "izjave politike v tej fazi prodaje NLB prej škodljive kot koristne in lahko škodijo interesom NLB, s tem pa državi ter vsem njenim državljankam in državljanom".

Analitiki: Cena za NLB je odraz trenutnih razmer

Razmere na kapitalskih trgih so se v zadnjih tednih precej poslabšale. "Zato lahko rečemo, da je ponujen razpon predvsem odraz trenutnih razmer, in ne samega poslovanja banke," je dejal direktor upravljanja premoženja Alta Invest Matej Šimnic. Kakšna bo končna cena, bo tako odvisno od razmer in interesa.

Kot je dodal analitik borznoposredniške hiše Ilirika Lojze Kozole, pa "cenovni razpon ni izven primerljivih okvirjev, glede na to, da prodajalec želi maksimirati verjetnost uspeha javne ponudbe in hkrati še vedno dovolj iztržiti".

"Vse bo odvisno od interesa tujih vlagateljev. Glede na volatilnost trgov se lahko sentiment v naslednjih dneh obrne tako v eno in drugo stran, od tega pa bo odvisen končni izplen," je napovedal Šimnic.

Ali je cena dobra ali ne, bodo po Kozoletovih besedah sporočili kupci. "Poleg morebitno ugodne cene, na podlagi katere si kupec morda lahko obeta določen donos, na povpraševanje lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, ki niso izključno povezani z višino cene," je menil tudi on.

Medtem ko bodo na tuje vlagatelje po njegovem vplivale razmere na globalnih trgih, bi lahko pri malih vlagateljih po Šimničevem mnenju pomembno vlogo igrala dividendna politika. "Donosnost bo bolj privlačna na nižjem delu razpona, vendar bo tudi pri višji vrednosti in pričakovani stabilizaciji poslovanja dividendna donosnost konkurenčna ostalim izdajateljem na Ljubljanski borzi," je dodal.