Mogherinijeva gre v Bruselj, Renzi vabi Berlusconija

Slišati je bogokletno, a je vendarle res. Avgust je že, pa v rimskem parlamentu tudi danes razpravljajo o ustavnih reformah. In čeprav je poletje, se v senatu zmerjajo in vpijejo, kljub temu pa so sprejeli zmanjšanje števila senatorjev na tretjino dosedanjih. In kljub mnogo nasprotnim mnenjem doma in na tujem je premier Renzi za »novo lady Ashton« predlagal svojo zunanjo ministrico Federico Mogherini.

Matteo Renzi je uradno pismo v Bruselj poslal v petek, kakor so storili tudi v večini drugih evropskih vlad. V Rimu so – ni čisto jasno, zakaj – prepričani, da mlado ministrico Mogherinijevo na položaju visoke predstavnice za zunanje zadeve podpira tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Uradne potrditve iz Berlina sicer nimajo, premier Renzi, ki se je o tem po telefonu pogovarjal z nemško kolegico, pa meni, da bo dobil podporo tam, kjer je najbolj potrebno.

Renzi je že prej večkrat ponovil, da je čas za novo generacijo na evropskem vrhu, kakor je bil tudi v Rimu potreben podoben generacijski preskok, ki se je zgodil to pomlad. Če hočeš imeti na odgovornih mestih nove mlade sile, od njih ne moreš zahtevati 40 let političnih in vodstvenih izkušenj, je letos slišati v rimskih vladnih palačah. To je izjavila tudi ministrica Mogherinijeva.

Navsezadnje položaj visoke predstavnice za skupno zunanjo in varnostno politiko v Bruslju pripada evropskim socialistom, meni Renzi, socialisti pa svoj uspeh na volitvah dolgujejo prav italijanskim demokratom, ki so dobili več kot 40 odstotkov in so se edini zares izkazali.

»Generacija Erasmus«

Federica Mogherini je dve leti starejša od svojega šefa vlade, ki šteje 39 let in je na ministrstva pripeljal ljudi iz »generacije Erazmus«, kakor rad pove med drugim zato, da bi poudaril, kako prihajajo na odgovorna mesta ljudje z evropsko širokimi pogledi, ne pa zgolj stari, že desetletja znani strankarski obrazi.

Podobno kot Renzi je tudi Mogherinijeva stopila na veliki rimski politični oder šele letos, prej je delala v Demokratski stranki na deželni ravni. Kot strokovnjakinja za mednarodne odnose se lahko pohvali z diplomsko nalogo, ki govori o odnosih med religijo in politiko v islamu. Je hči znanega režiserja, poročena in mati dveh otrok. Politično kariero je ves čas gradila v Demokratski stranki, v kateri so zliti nekdanji komunisti in nekdanji zmerni krščanski demokrati. Vanjo je vstopila na prelomu stoletja, v njej je delala od leta 2003, kot odgovorna za zunanje zadeve, njeno področje pa so bile razmere v Iraku in Afganistanu ter bližnjevzhodna kriza. V stranki je bila med drugim delegirana za odnose z ameriškimi demokrati.

Na italijanskem političnem prizorišču je marsikdo oporekal njeni kandidaturi za evropsko zunanjo ministrico, pomisleke je bilo slišati tudi iz nekaterih evropskih prestolnic, vendar so v Rimu dolgo odgovarjali, da ni še nič dokončnega. V petek je Renzi presekal ugibanja. Kako se bo izteklo, v Rimu ne vedo, kajti druge članice EU imajo v mislih druge kandidate, ki se ponašajo z bogatejšimi izkušnjami.

Okleščeni senat

Po hudih bojih je rimski senat konec tedna izglasoval prve temeljite premike na poti do Renzijevih ustavnih in političnih reform. Čeprav so mu vmes skakali v hrbet nasprotniki in zavezniki, je velika večina potrdila zmanjšanje števila senatorjev z dosedanjih 315 na vsega sto. Med člani novega senata jih bo 95 neposredno izvoljenih v deželah in avtonomnih pokrajinah, pet pa jih bo imenoval predsednik republike.

Spremembi so najbolj odločno nasprotovali v Gibanju pet zvezd komika Beppeja Grilla in v Severni ligi. Razprave so bile glasne in razgrete, senatorja Severne lige so morali odnesti iz dvorane, ker je od razburjenja omedlel, eno od senatork pa so odpeljali v bolnišnico. Preveč odločni redar, ki je poskušal umiriti prave razgrajače, jo je menda pomotoma treščil po glavi.

Po vseh napetostih je bilo glasovanje jasno – 194 glasov za Renzijev predlog, 28 proti, osem vzdržanih. Severna liga in Gibanje pet zvezd se glasovanja nista udeležila, proti je bil ducat senatorjev Demokratske stranke, tako imenovanih disidentov.

O reformi tudi Berlusconi

Reforme ustave in političnega sistema se bodo ta teden nadaljevale. Matteo Renzi je med obiskom v Egiptu konec tedna poudaril, da na debato o volilnem sistemu vsekakor vabi tudi Silvia Berlusconija, ki je uspešno sodeloval že pri reformiranju senata. Z njim se bo premier srečal že ta teden. Brez Berlusconija za mizo bi bilo dogovarjanje veliko manj učinkovito, pravi Renzi.

Bivši in sedanji premier sta se že ob Renzijevem prevzemanju oblasti sestala na samem in se dogovorila za tako imenovani projekt italicum, ki je osnova za sprejetje novega volilnega sistema. Sedanji, ki ga je Berlusconi pred leti pripravil zase in za tedanji bipolarni ustroj, ki ga ni več, nikomur več ne dovoli vladanja. Posledica so zadnje tri vlade, v katerih sodelujejo levica, sredina in desnica.

Po zadnjih anketah se kar polovica volivcev zavzema za predčasne volitve, ki pa bi bile smiselne samo po sprejetju nove volilne zakonodaje. Berlusconijevi privrženci že napovedujejo, da bodo po sprejetju novega zakona nastopili s starim voditeljem na čelu gibanja Naprej, Italija. Prepričani so, da bodo zmagali.

Odkar ga je drugostopenjsko sodišče pred dnevi osvobodilo pritiskov zaradi obsodbe na sedem let zapora in prepoved političnega delovanja v zadevi Ruby, imenovani tudi bunga-bunga, Berlusconi spet pridobiva zaveznike. Članstvo v parlamentu so mu lani odvzeli zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Mediaset, zato še pet let ne sme kandidirati na volitvah, lahko pa vodi stranko. Kazen bo kmalu odslužil z delom v bolnišnici, enkrat na teden po štiri ure.