Mandat za reforme je vladi na demokratičnih volitvah dalo poljsko ljudstvo, opozarjajo na veleposlaništvu in dodajajo, da so redne raziskave javnega mnenja o delu poljskih sodišč "enoznačno pokazale, da je nujna korenita reforma obstoječega sistema ter izboljšanje učinkovitosti dela poljskih sodišč."
Poudarjajo, da je cilj reforme izboljšanje delovanja sodišč in ne njihova oslabitev ali oslabitev neodvisnosti sodnikov, in dodajajo: "Nasprotno od mnenja, ki se pojavlja v slovenskem medijskem prostoru, so regulacije poljske vlade skladne s poljsko ustavo."
Dosedanja pravila izbire sodnikov žal niso bila transparentna, predvsem pa niso temeljila na demokratičnih načelih, pravijo na veleposlaništvu.
"Z reformo želi vlada med državljani povrniti spoštovanje do pravosodja. Kljub trudu za omenjene reforme pa opozicija njena dejanja žal zelo pogosto izkorišča za politični boj, tako doma kot v tujini," dodajajo. Na Poljskem so kritični tudi do poskusov zunanjega vmešavanja v zakonodajni postopek, denimo izjav podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. "Poljska vlada ocenjuje, da je njegova izjava neutemeljena in neupravičena, saj se je pravosodna reforma šele začela. Gre za preuranjeno dejanje in torej ni prostora za 'osebno misijo' podpredsednika EK."
Objavljamo izjavo veleposlaništva:
Izjava veleposlaništva v zvezi z reformo sodstva na Poljskem
Že več mesecev se na Poljskem odvija proces reformiranja pravosodja. Na osnovi mandata, ki ga je dobila na demokratičnih volitvah, ter s ciljem realizacije volilnega programa se poljska vlada trudi urediti sodni sistem, ki so ga prejšnje vlade več let brezbrižno zanemarjale. Redne raziskave javnega mnenja o delu poljskih sodišč so enoznačno pokazale, da je nujna korenita reforma obstoječega sistema ter izboljšanje učinkovitosti dela poljskih sodišč.
Cilj reforme je izboljšanje delovanja sodišč in ne njihova oslabitev ali oslabitev neodvisnosti sodnikov. Nasprotno od mnenja, ki se pojavlja v slovenskem medijskem prostoru, so regulacije poljske vlade skladne s poljsko ustavo, ki določa, da se organizacijska struktura, področje delovanja kot tudi samo delovanje sodnih organov ter način izbire njihovih članov določi z zakonom. Predlagana reforma se nanaša predvsem na sodno organizacijo, sistem sodniškega napredovanja, načela odgovornosti in disciplinske postopke.
Dosedanja pravila izbire sodnikov žal niso bila transparentna, predvsem pa niso temeljila na demokratičnih načelih. Bila so v nasprotju z osnovnimi načeli nepristranskosti in objektivnosti poljskih sodišč. Eden ključnih ciljev reforme sodstva je tudi odpreti sodniški poklic dobro izobraženim in kompetentnim pravnikom. V praksi so pravniki, ki so zaključili pred nekaj leti ustanovljeno Državno šolo za sodstvo in tožilstvo, mesece delali kot pomočniki sodnikov, brez možnosti za napredovanje, kar je pri njih povzročalo frustracije in malodušnost, to pa je za posledico prineslo odhod visokokvalificiranega mladega kadra v privatni sektor.
Eden izmed številnih problemov poljskega pravosodja je dolgotrajnost sodnih postopkov. Zaradi preobsežnosti birokratskih nalog tipa poročila in načrtovanje je bil glavni del sodniškega dela, torej sojenje, potisnjen na sam rob sodnikovih obveznosti. Predlagana reforma želi to spremeniti. Dodatno naj bi dolgotrajnost sodnih postopkov omejili digitalizacija sistema, naključno dodeljevanje zadev, pravilo nespremenljivosti sestave sodišča do zaključka postopka, finančne sankcije za namerno zavlačevanje s strani strank v postopku in podpiranje mediacije.
Z reformo želi vlada med državljani povrniti spoštovanje do pravosodja. Kljub trudu za omenjene reforme pa opozicija njena dejanja žal zelo pogosto izkorišča za politični boj, tako doma kot v tujini. Poljska vlada z zaskrbljenostjo opaža poskuse zunanjega vmešavanja v zakonodajni postopek, ki se odvija. V ta kontekst uvršča tudi reakcijo podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Poljska vlada ocenjuje, da je njegova izjava neutemeljena in neupravičena, saj se je pravosodna reforma šele začela. Gre za preuranjeno dejanje in torej ni prostora za ”osebno misijo” podpredsednika EK. Poljska že več mesecev goji dialog z mednarodnimi ustanovami in potrpežljivo pojasnjuje pravosodni reformni postopek. Izraža tudi pripravljenost za nadaljevanje dialoga, če bodo spoštovana načela suverenosti države članice Evropske unije.
Veleposlaništvo Republike Poljske v Ljubljani