Tiskane izdaje
Kitajski predsednik Xi Jinping je v petek izrekel sožalje prebivalcem Kaohsiunga in jim ponudil vso potrebno pomoč pri obnovi tajvanskega mesta, opustošenega zaradi eksplozij podzemnih plinskih cevi. Kmalu potem je v soboto zjutraj eksplodiralo v tovarni avtomobilskih delov v Kunshanu, mestu v kitajski pokrajini Jiangsu, samo 50 kilometrov od Šanghaja.
Medtem ko je bilo skoraj 2,8 milijona prebivalcev Kaohsiunga še vedno v šoku zaradi številnih eksplozij, zaradi katerih je umrlo najmanj 28 ljudi, desetkrat toliko je bilo ranjenih, na ulicah pa je bilo mogoče opazovati apokaliptične podobe opustošenja, je bil Tajvan omenjen v še enem tragičnem kontekstu. Tovarna v Kunshanu, v kateri je umrlo najmanj 75 ljudi, vsaj dvakrat toliko pa jih je dobilo hude opekline, je v lasti tajvanskih vlagateljev.
Politični pomen
V Kaohsiungu in Kunshanu so takoj začeli preiskovati vzroke nesreče in ugotovili, da sta se obe zgodili zaradi malomarnega upravljanja in nizkih varnostnih standardov. V obeh mestih nihče ni preveč presenečen nad eksplozijo. Glede na to, kar je bilo mogoče opaziti že pred nesrečo, se je zdelo, da se je to moralo zgoditi.
Toda obe tragediji sta, kakor vedno, pridobili tudi politični pomen. Najprej so se vsi začeli spraševati, ali bi ju lahko preprečili. Nato so prebivalci Kaohsiunga kritizirali odgovorne osebe, ker so se prepočasi odzivale na vsa opozorila, ki so pred eksplozijami napovedovala tragedijo, Kitajci pa so dali vedeti, da bodo pozorno opazovali, kako bo njihova vlada pomagala žrtvam.
Oba predsednika, tajvanski Ma Ying Jeou in kitajski Xi Jinping, sta takoj vzela stvari v svoje roke. Prvi je osebno obiskal ranjence in obljubil, da se kaj takega ne bo več ponovilo, drugi je osebno podpisal ukaz o tem, da je treba pomagati preživelim in okrepiti sistem, s katerim odgovorni zagotavljajo varnost pri delu. Ma in Xi sta se znašla pred enakim humanitarnim izzivom in podobno politično težavo.
Kaohsiung je drugo največje mesto na Tajvanu ter najpomembnejše gospodarsko in politično središče južnega dela otoka. Je tradicionalen nasprotnik Kuomintanga (Nacionalistične stranke) Ma Ying Jeouja in zbliževanja s komunistično Kitajsko, kar je videti tudi po tem, da ima za županjo Chen Chu, članico opozicijske Demokratske napredne stranke (DPP), za katero je otok neodvisna republika.
Chen je Majevo vlado takoj okrivila za neodgovorno podzemno urbanistično načrtovanje in obljubila meščanom, da plinske cevi, ki pripadajo pomembnemu petrokemijskemu podjetju, ne bodo več vkopane v zemljo pred njihovimi domovi. Ugotovili so namreč, da je eksplozija nastala zaradi poškodovane cevi kemijske skupine LCY, ki po podzemnih plinovodih pošilja propan, in da je tri ure pred katastrofo močno upadel tlak v ceveh, kar je pomenilo, da visokovnetljivi plin nekje pušča. Nihče ni ukrepal in predlagal, da bi opozorili prebivalce ter jih morda evakuirali. Okrožno tožilstvo napoveduje, da bodo proti odgovornim sprožili kazensko preiskavo.
Chen Chu je takoj vključila katastrofo v svojo kampanjo pred novembrskimi lokalnimi volitvami. Ankete so pokazale, da je že pred tragično eksplozijo prepričljivo vodila pred kuomintanškim protikandidatom, zdaj bi se ta prednost lahko še povečala. Kaohsiung je za Kuomintang zelo pomembno središče, kajti brez soglasja med severom in jugom so možnosti za zbliževanje med Tajpejem in Pekingom omejene in negotove.
Vsemogočni denar
O tovarni avtomobilskih platišč Zhongrong Metal že več let govorijo, da se bo zadušila v prahu, ki ga nihče ne čisti v proizvodnih dvoranah. Zdaj so ugotovili, da je prav prevelika koncentracija vnetljivih delcev v zraku in na opremi povzročila eksplozijo, družine umrlih in ranjenih delavcev pa še enkrat postavljajo isto vprašanje: »Kako dolgo bo še dobiček pomembnejši od življenja?«
Zhongrong je izdeloval avtomobilska platišča za ameriški GM in bil eden od členov v verigi industrije avtomobilskih delov, katere proizvodnja je bila leta 2012 vredna 360 milijard dolarjev. Od tega je bilo za približno 60 milijard dolarjev avtomobilskih delov izdelanih za izvoz, zato tajvanska tovarna ni bila izjema, ker je delala podnevi in ponoči. Delavci so se zavedali nevarnih delovnih razmer, vendar so bili do nesreče tiho. Plače so bile namreč nadpovprečno visoke.
Kunshan je eno od priljubljenih ciljev za tajvanski kapital. Približno tri tisoč tajvanskih podjetij posluje v tem mestu (ali bolje: satelitskem naselju mesta Suzhou) z nekaj manj kot milijon prebivalci. O Kunshanu celo govorijo, da vodi »tajvansko politiko« – prav takšno, kakršno vodi osrednja vlada v Pekingu. Privabiti poskušajo čim več tajvanskih vlagateljev in jim omogočiti čim večji dobiček ter izkoriščanje kapitala za nacionalno združevanje.
Xi Jinping nima opozicije, kakršno ima Ma Ying Jeou, vendar ga bodo državljani kljub temu spraševali, ali bo uresničil konfucijansko načelo, na katero Komunistična partija že dolgo prisega: »človek na prvem mestu«. Javnost ga popolnoma podpira pri ostri kampanji proti korupciji. Še bolj pa od njega pričakuje resno kampanjo za izboljšanje varnosti pri delu.
Ma si do eksplozije v Kaohsiungu še ni opomogel po nesreči tajvanske letalske družbe TransAsia, katere letalo se je pred slabima dvema tednoma z 58 ljudmi na krovu zrušilo na otok Penghu. Umrlo je 54 ljudi in še zdaj ni popolnoma jasno, ali se je nesreča zgodila samo zaradi slabega vremena ali so tudi v tem primeru zanemarili temeljne varnostne standarde.
Ni mogoče napovedati, ali bodo v doglednem času uresničili sanje kitajskega vodstva o narodni združitvi, lahko pa ugotovimo, da sta Kitajska in Tajvan že združena v eni stvari: oba imata zelo uspešni gospodarstvi s preveč luknjami, če govorimo o varnosti pri delu. To so razmere, v katerih je mogoče uresničiti samo eno vrsto sanj. Tiste o visokem dobičku.
