V Nemčiji so aretirali moškega, ki je osumljen, da je pretepel, posilil, ubil in oropal 30-letno bolgarsko televizijsko voditeljico Viktorijo Marinovo. Gre za 21-letnega Severina Krasimirova, ki naj bi ga policija že prej iskala zaradi posilstva in umora neke druge ženske. »Imamo dovolj dokazov, ki povezujejo to osebo z zločinom in žrtvijo,« je dejal bolgarski notranji minister Mladen Marinov, ki ima enak priimek kot umorjena novinarja. Povedal je, da DNK aretiranega ustreza vzorcem, ki so jih našli na kraju zločina.
Krasimirov je po umoru z avtom neoborožen zbežal v Nemčijo, kjer živi njegova mama. Bolgarska policija, ki je v njegovem stanovanju našla mobitel umorjene, je za njim v torek opoldne izdala evropsko tiralico. Več kot deset nemških policistov je potem še isti večer vdrlo v neko stanovanje v mestu Stade v bližini Hamburga, kjer so ga aretirali. »To je nov lep primer, ki kaže, kako pomembna je povezanost notranjih ministrstev po Evropi,« je po aretaciji Krasimirova dejal spodnjesaški notranji minister Boris Pistorius (SPD).
»Iz dokazov, ki smo jih zbrali do zdaj, je mogoče sklepati, da je prišlo do spontanega napada z namenom, da se žrtev spolno zlorabi,« pa je dejal bolgarski državni tožilec Sotir Cacarov. Preiskovalci tako očitno ne menijo, da je umor povezan s poklicno aktivnostjo žrtve, a tega tudi še ne izključujejo. »Še vedno preučujemo vse možnosti,« je rekel tožilec.
Pričakujejo, da bo Nemčija Krasimirova kmalu izročila Bolgariji, kjer je proti njemu že vložena obtožnica.
V Bolgariji najmanj medijske svobode od vseh članic EU
Kruti umor Marinove, televizijske voditeljice na lokalni televiziji TVN, je izzval val ogorčenja v Evropi, potem ko so v soboto našli njeno truplo v bolgarskem mestu Ruse v drevoredu na bregu Donave, kjer je tekla. Evropska javnost je bila sprva prepričana, da je zločin povezan z njeno nedavno oddajo o mahinacijah bolgarskih politikov in poslovnežev z evropskimi subvencijami. Tako bi šlo v letu dni že za tretji umor novinarja v EU v povezavi z razkrivanjem korupcije, finančnih mahinacij in davčnih utaj, in sicer po umoru malteške preiskovalne novinarke Daphne Caruana Galizia oktobra lani in slovaškega novinarja Jana Kuciaka februarja letos. Taki umori vsekakor pomenijo pritisk na vse novinarje in ogrožanje njihove neodvisnosti in dela.
Dejstvo je, da je Marinova v svoji zadnji oddaji gostila dva preiskovalna novinarja, ki sta preučevala goljufije pri pridobivanju evropskih sredstev v Bolgariji, v kar naj bi bili vpleteni znani bolgarski poslovneži in politiki. Septembra so oba novinarja priprli. Šele po njenem umoru je tožilstvo zaradi navedb omenjenih dveh novinarjev zamrznilo premoženje gradbenega podjetja GP Group v vrednosti 14 milijonov evrov.
Prav tako je dejstvo, da je Bolgarija po lestvici Novinarjev brez meja na 111. mestu od 180 držav po svobodi medijev, kar je najslabša uvrstitev od vseh članic EU. Takoj po umoru Marinove so se pojavila ugibanja, da je zločin delo mafije ali bolgarskih tajnih služb. Vendar bi po izjavah bolgarskih oblasti in organov pregona lahko sklepali, da za to ni indicev. Tudi spodnjesaška policija, ki je prijela morilca, ni našla znamenj, ki bi kazala na to. Tako je za zdaj bolj verjetno, da smrt Marinove ni povezana z njenim delom.
