V Vrhu

Vsak četrti dijak je že poskusil kanabis

Dženana Kmetec/Novice Svet24
12. 7. 2018, 07.05
Deli članek:

Raba kanabisa v Sloveniji je visoka in odstopa od povprečja EU in še narašča. Veliko število uporabnikov lahko pripišemo veliki dostopnosti te mehke droge pri nas.

Reuters
V povprečju je konopljo vsaj enkrat v življenju že poskusilo 16 odstotkov dijakov prvih in drugih letnikov.

Kot ugotavljajo v Ars Vitae, društvu za razvoj in izvajanje programov pomoči, je odvisnost od drog ena hujših tegob današnjega časa. Vse več ljudi po vsem svetu podleže skušnjavi in stopa na pot odvisnosti. »V organizacijah, ki se ukvarjajo s to problematiko, ugotavljajo, da se uporaba drog povečuje, najbolj razširjene pa so med mladimi. Po podatkih evropske raziskave ESPAD, v kateri je sodelovalo 35 držav, je Slovenija na tretjem mestu po dostopnosti kanabisa med mladimi, pred nami so le ZDA in Češka.«

Mladi v Sloveniji najpogosteje posegajo po kanabisu

Kanabis je tudi najpogostejša droga, po kateri posežejo mladi. »Podatki za Slovenijo kažejo, da je raba kanabisa visoka, celo višja od evropskega povprečja, in na žalost še vedno narašča. V povprečju je to drogo vsaj enkrat v življenju že poskusilo 16 odstotkov dijakov prvih in drugih letnikov, v Sloveniji pa skoraj 25 odsotkov, torej vsak četrti dijak,« pojasnjuje Katja Muršič, vodja preventivnih programov Ars Vitae, društva za razvoj in izvajanje programov pomoči. Kot ugotavljajo v društvu, je pojavnost zlorabe drog najvišja med mladimi. Prepričana je, da je mlade treba zaščititi pred škodljivi posledicami zlorabe drog. Pri reševanju tovrstnih težav pa izpostavlja pomen širšega družbenega okolja. Najpomembnejša dejavnika sta družina in šola, zelo pomembno preventivno vlogo pa imajo tudi socialne in zdravstvene institucije, policija, mediji ter druge organizacije.

Metode zastraševanje in izpovedi nekdanjih odvisnikov so preživete

O tem, kaj menijo znanstveniki s področja preventive, kakšni so najučinkovitejši pristopi ter kdaj in kako jih izvajati, Muršičeva pravi: »Strokovnjaki menijo, da so metode zastraševanja otrok preživete, saj niso prinesle želenih rezultatov. Tudi doživljajsko predavanje nekdanjega odvisnika, pa najsi bo še tako zanimivo, za otroke ni primerno, saj pri njih lahko vzbudi zanimanje in s tem nehote izzove ravno obraten učinek. In kaj lahko naredimo kot starši? Najboljši nasvet je, da začnemo pri sebi – bodimo najboljši mogoč vzor drugim, da nam bodo tudi drugi sledili v naših dejanjih. Začnimo v svojem lokalnem okolju in podprimo dejavnosti, namenjene preventivi, saj se nam dolgoročno obrestujejo veliko bolj kot kurativa. Nudimo otrokom varno zavetje doma in v šoli, ponudimo jim raznolike aktivnosti, ki jih bodo odvrnile od eksperimentiranja z drogami, z njimi se čim več iskreno pogovarjajmo in se jim posvečajmo. Svoje otroke dobro opazujmo, saj lahko le tako pravočasno prepoznamo spremembe v vedenju in obnašanju, ki so lahko tudi posledica uživanja nedovoljenih drog.«

V primeru suma uživanja droge nujno takojšnje ukrepanje

Muršičeva ob tem poudarja, da je v primeru suma, da je otrok začel posegati po drogi, nujno takojšnje ukrepanje. »O situaciji se z otrokom mirno pogovorite in pri tem pazite, da ne izgubite njegovega zaupanja. Pred pogovorom je pomembno, da se tudi sami o problemu dobro informirate in preverite, kam se lahko obrnete po pomoč v vašem lokalnem okolju,« še dodaja.