Tiskane izdaje
Prvi letošnji dobitnik Nobelove nagrade in obenem 107. dobitniki Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino je Jošinori Osumi za odkritja na področju avtofagije, je danes v Stockholmu sporočil švedski Institut Karolinska.
Molekularni biolog je z genetskimi raziskavami avtofagije (poznane tudi kot »celularne samo-kanibalizacije«) pri kvasu izjemno prispeval k napredku znanosti. Koncept avtofagije, ki se je prvič pojavil v 60. letih prejšnjega stoletja, se nanaša na celični proces, ki pri prilagajanju na hranilno okolje in druge dejavnike razgradi proteine. Leta 1992 je dr. Osumi prvi prikazal, da je avtofagijo mogoče povzročiti tudi v kvasu. Na podlagi te ugotovitve je dr. Osumi nato izoliral več mutantov, pri katerih ne pride do avtofagije, četudi so proteaze inhibirane in hranilne snovi izčrpane.
Japonec Jošinori Osumi na zaslonu ob razglasitvi Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino v Stockholmu.
Foto: Jonatan Nackstrand/AFP
Prispevek dr. Osumija na tem področju si zasluži visoko priznanje, saj je odprl vrata k spoznavanju molekularnih mehanizmov in fiziološkega pomena avtofagije. Njegove ugotovitve so mnogim raziskovalcem omogočile spoznavanje širokega fiziološkega pomena avtofagije pri živalih, kot je, da je ta nujna za prilagajanje novorojenčkov na stradanje ob rojstvu. Avtofagija je prav tako nujna pri preprečevanju odmiranja živčnih celic, saj preprečuje nalaganje nenormalnih proteinov v živčevju. Metabolitski promet prek avtofagije je nujen za ohranjanje krčenja srca.
Kot je povedal generalni sekretar Instituta Karolinska, Thomas Perlman, je bil Ohsumi, ko so mu povedali, da bo nagrajenec, zelo presenečen. Nagrade ni pričakoval in je bil zelo zelo vesel, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal Perlman.
Z odkritjem je odprl vrata k spoznavanju molekularnih mehanizmov in fiziološkega pomena avtofagije.
Foto: Reuters Pictures
Lani so Nobelovo nagrado za medicino prejeli Irec William C. Campbell in Japonec Satoshi Omura za njuna odkritja v zvezi s terapijo pri okužbah, ki jih povzročajo gliste, ter Kitajka Tu Youyou za odkritja v zvezi z zdravljenjem malarije.
Med dobitniki nagrade za medicino in fiziologijo je bilo do zdaj 12 znanstvenic. Najmlajši dobitnik te nagrade je Frederick G. Banting, ki jo je leta 1923, pri dvaintridesetih letih, dobil za izum insulina. Najstarejši pa je bil Peyton Rose, ki je nagrado dobil leta 1966 za odkritje virusov, ki sprožajo tumorje. Ko se je uvrstil med nobelovce, je imel 87 let.
***
Te najbolj prestižne nagrade izhajajo iz zapuščine švedskega izumitelja in industrialca Alfreda Nobela. V širši javnosti znan predvsem kot izumitelj dinamita je Nobel, potem ko je ugotovil, kako je bila ta njegova iznajdba zlorabljena in uporabljena za vojaško uničevalno orožje, v svoji oporoki večino premoženja (31 milijonov švedskih kron oziroma okoli 250 milijonov evrov) namenil za nagrade dosežkov, ki izjemno prispevajo k blaginji človeštva.Do letos je bilo (v sedanji vrednosti posamezne nagrade okrog milijona evrov) podeljenih 573 Nobelovih nagrad 900 posameznikom in organizacijam. Ker je nekaj izjemnih znanstvenikov nagrado dobilo večkrat, je na dosedanjem seznamu Nobelovih nagrajencev 870 posameznikov in 23 organizacij.
Lani je Nobelovo nagrado dobilo deset oseb (osem moških in dve ženski) in ena organizacija: za dosežke v fiziki sta jo prejela Takaaki Kadžita in Arthur B. McDonald, za kemijo so jo dobili Tomas Lindahl, Paul Modrich in Aziz Sancar, za fiziologijo in medicino so jo prejeli William C. Campbell, Santoši Omura in Joujou Tu, Svetlana Aleksejevičeva jo je dobila za literaturo, na področju ekonomskih ved je bil nagrajen Angus Deaton, za mir pa jo je dobila organizacija Kvartet nacionalnega dialoga.
Foto: Odd Andersen/AFP Photo
Svet z velikim zanimanjem čaka na petek, ko bodo objavili ime Nobelovega nagrajenca za mir. Med favorite za to prestižno nagrado letos uvrščajo arhitekte zgodovinskega sporazuma, ki je končal 52-letno vojno v Kolumbiji.Norveški Nobelov inštitut, ki izbere Nobelovega nagrajenca za mir, je letos dobil rekordnih 376 nominacij, kar je ogromen skok od prejšnjega rekorda 278 nominacij v letu 2014. Ugibanj, kdo bo dobil ugledno nagrado, torej ne manjka.
Letošnji nagrajenci bodo dobili vsak po osem milijonov švedskih kron (831.000 evrov). Če bo nagrajencev v določeni kategoriji več, si bodo ta denar razdelili.
V torek bo sledila objava nagrajencev za fiziko, v sredo pa za kemijo. Četrtek je bil običajno rezerviran za razglasitev nagrajenca za književnost, ki pa ga bodo letos prvič razglasili šele naslednji teden, v četrtek 13. oktobra. Ta petek bodo potem tradicionalno objavili nagrajenca za mir, nagrada za ekonomijo pa bo na vrsti prihodnji ponedeljek, 10. oktobra.
