Trbovlje – Projektu Podjetno v svet podjetništva (PVSP) je še maja kazalo slabo; Regionalna razvojna agencija Zasavje (RRAZ) je morala javni poziv za vključitev brezposelnih Trboveljčanov in Hrastničanov celo podaljšati. A se je izplačalo. Dvajseterica, ki v trboveljskem Katapultu nabira podjetniško znanje za poslovne ideje, obeta in celo prvi s. p. je že na obzorju.
Dvajset kreativnih v enem prostoru, kjer poka od idej in želje po znanju – tako je te dni videti Dewesoftov podjetniški pospeševalnik Katapult in tako naj bi bilo še vse do novembra, ko se letošnji PVSP izteče. Za projekt, ki dvajsetim brezposelnim z razvojnega območja Trbovelj in Hrastnika omogoča zaposlitev za štiri mesece z minimalno plačo 805 evrov bruto in povračili za malico ter vožnjo na delo, bo ministrstvo za gospodarstvo (MGRT) letos namenilo slabih 230.000 evrov.
Jernej Pangeršič, zunanji mentor PVSP, sicer direktor Katapulta, po dobrih dveh tednih druženja z udeleženci PVSP ugotavlja: »Če je Katapult namenjen tistim, ki že imajo prototip in ga razvijajo z našo strokovno pomočjo, PVSP predstavlja fazo do prototipa. Udeleženci PVSP še nimajo dodelanih idej. Z njimi delamo kalkulacije in ugotavljamo, ali se jim ideja sploh splača, kaj naj spremenijo, popravijo.«
Bistvo podjetništva po njegovem ni odkrivanje nečesa povsem novega, ampak zaznavanje potreb v okolju in odziv nanje: »Četudi so ideje v PVSP morda manj inovativne od idej v Katapultu, ne vidim težave, saj družba potrebuje tudi storitve.«
Glede na to, da starost in izobrazba nista merili selekcije za vključitev v PVSP, se je v Katapultu zbrala različna skupina trinajstih moških, sedmih žensk, povprečne starosti med 30 in 40 leti, s šesto, sedmo stopnjo izobrazbe, tudi z univerzitetno.
»Razlik ni čutiti. Delajo v ekipnem duhu. Pri računalniških orodjih bolj dominirajo mlajši, starejši pa pomagajo z nasveti, ko je treba vzpostaviti 'zunanje' stike,« skupino opiše notranji mentor projekta PVSP Jernej Lipar in našteva področja, kjer dvajseterica vidi priložnost zase: nega na domu, pomoč pri hišnih opravilih, izdelava spletnih strani, šivanje oblačil za otroke, nosečnice, izdelava nakita, coaching …
Ali v PVSP morda iščejo tudi odgovor na vprašanje, kako čim prej obogateti? »Po delavnici o kalkulacijah je po mojem postalo vsem jasno, da se čez noč to ne more zgoditi.« Kako pa se lahko? »S trdim delom in čez čas. Saj tudi Rima niso zgradili čez noč,« odgovarja Pangeršič.
Gregor Medvešek. Foto: Osebni arhiv
»Ker nisem našel službe s svojega področja, sem se preusmeril. Moja ideja je podjetje za izdelavo spletnih strani in že v kratkem nameravam odpreti s. p., da bom lahko vsaj kakšen račun izdal ... Povpraševanje je, saj uporaba interneta in število uporabnikov naraščata; obenem na spletu vsak dan preživimo vse več ur. Takoj ko ima človek sporočilo, ki bi ga rad posredoval, ali izdelek, ki bi ga želel prodati, mora biti na spletu in skoraj nujno je, da ima lastno spletno stran. Ponudnikov njihovega izdelovanja je veliko, kakovost niha. Glede na to, da sem zdaj na tekočem s tehnologijo in sodobnimi smernicami, lahko zagotovim, da bodo 'moje' spletne strani dober izdelek. Tehnično znanje imam, podjetništvo, finance, marketing … ta, za prihodnost koristna znanja, pa bom, upam, pridobil v PVSP. Nekaj sem jih že, nekaj pa jih v prihodnjih treh mesecih gotovo še bom.«
Kevin Jordan. Foto: Osebni arhiv
»PVSP bodo moje letošnje počitnice. Z veseljem pridem sem, svojo idejo tu hitreje razvijam, zato imam tudi več motivacije, da jo popoldne izpopolnjujem. V prostem času se ukvarjam z glasbo. Imamo glasbeno skupino, ustvarjamo hiphop, od tod tudi poslovna ideja o spletni prodajalni z urbanimi oblačili. Z njo bi rad zajel vse sklope urbane kulture, od skejterjev, grafitarjev do breakdancerjev, hiphoperjev, poslušalcev in izvajalcev, da bi lahko na enem mestu našli pripomočke, oblačila, modne dodatke, kasneje morda celo obutev. Poleg uveljavljenih načrtujem tudi ponudbo majic lastne znamke. Vse to bi povezovala glasba, organizacija koncertov, ponudba albumov, cedejev … tudi z glasbo naše skupine. Logotip za prodajalno že imam, prav tako ime: Urbana omara. Z njo sem se prijavil v PVSP, da pridobim podjetniška znanja in priložnosti za nove povezave, ki se tu ponujajo.«
Matej Uduč. Foto: Osebni arhiv
»V PVSP sem prišel razvijat idejo klasične namizne igre, ker so ljudje zaradi tehnologije odtujeni, družabne igre pa so stvar, ki povezuje. Igra bo majhna, priročna, hitra, služila bo novemu svetu, a ne v tehnološkem smislu, temveč jo bo mogoče hitro postaviti, hitro odpreti in tudi v nekaj minutah odigrati. V tej fazi načrtujem igro za dva. Bo modularna, to pomeni vsakič malce drugačna. Če bi se šah začel na drugačnih poljih, če bi se začel brez figur na mizi, če bi se figure vračale in nekoliko drugače pomikale, bi bila igra lahko podobna šahu. Vse skupaj bo v velikosti škatlice za bonbone. Skoraj vsak dan kaj spremenim, zadeti natančen prototip že prvič je nemogoče. V PVSP računam, ali se bo zadeva stroškovno izšla, doma jo dodelujem. Vsi imajo ideje o uspehu, a realno je tako, da preden začne s. p. delati in dela s pozitivno ničlo, mine leto in pol.«
Anja Zdovc. Foto: Osebni arhiv
Anja Zdovc, inženirka naravovarstva:
»Ker nisem človek akcije, je PVSP zame idealna oblika. Razvijam idejo o rotirajočem valju za hidroponično gojenje rastlin, ki bi jo ponudila večjim vrtnarijam in pridelovalcem, kasneje morda izdelovala po meri. Tehnična plat projekta in izdelava valja sta v domeni partnerja, trženje in marketing pa moja. Trudiva se čim prej izdelati prototip, da začnem gojiti rastline in dobim izkušnje iz prve roke. Pridelek bi dostavljala restavracijam. Prednost valja je namreč, da ni sezonskih omejitev, da lahko sveže borovnice ponudiš kadarkoli. Osnovni element je voda, ki se ji dodajajo hranila. Ta niso noben bavbav, saj vsa najdemo tudi v zemlji. Druga prednost so prihranki pri prostoru, vodi, zmanjša se degradacija zemlje. Več kot 70 odstotkov vode na svetu, na primer, se porabi za kmetijski sektor, s hidroponiko pa manj kot desetina. Zaradi svetilk led tudi poraba elektrike ni pretirana.«