Kapetan Bojan Jokić

Novega kapetana še nisem izbral, saj želim izbrati takšnega, da ga bo podprla in sprejela tudi slačilnica. Izbral pa ga bom jaz, ne reprezentanti. Tako je na vprašanje o nasledniku Boštjana Cesarja odgovoril selektor Tomaž Kavčič.

Večino fantov v tem reprezentančnem rodu spremljam po deset let, ko so v različnih letnikih igrali že v selekciji U-21, nekatere med njimi še veliko dlje. Gre za zdravo jato, v kateri res domuje več alfa samcev, a tudi številni ustrezni kandidati za kapetana, ki lahko predstavljajo zgled drugim bodisi na igrišču bodisi ob njem. Selektor najbrž ničesar ne bo želel prepustiti naključju, gotovo veliko razmišlja tudi o tem navidez nepomembnem in zgolj častnem položaju, ki pogosto vendarle pomeni veliko več.

»Kapetanski trak ni kar tako,« je ocenil tudi Kavčič, ki ima še kako prav. Nekatere akcije nekdanjih kapetanov so bile odmevnejše od tistih na igrišču. Aleš Čeh je moral leta 2002 javno pojasniti »primer Šmarna gora« in predstaviti stališče reprezentantov o merjenju moči med Srečkom Katancem in Zlatkom Zahovićem, ki je v 10.000 km oddaljeni domovini vznemirilo tudi tedanjega predsednika države Milana Kučana. Zbledel ni niti spomin na odmevo izjavo, ki jo je v času spora med reprezentanti in predsednikom NZS Ivanom Simičem javno prebral Robert Koren. Tudi Boštjan Cesar, ki se bo poslovil od jate naslednji torek v Ljubljani, je moral v San Marinu stopiti pred medije in zaščititi interese načete izbrane vrste.

»Državotvornost« je resda le eno od meril pri izbiri kapetana, a gotovo sodi med pomembnejše dejavnike. Kdo bi bil najprimernejši in bi ga sprejela tudi slačilnica? Na prvi pogled bi lahko Kavčič nadel kapetanski trak najmanj štirim. To so Josip Iličić, ki igra v življenjski formi in je programiran za nosilca slovenske igre, Jan Oblak, ki uživa največjo avtoriteto med vrstniki v slačilnici in ga vpraša za mnenje tudi Diego Simeone, Valter Birsa, ki ima na računu največ nastopov (88), in Bojan Jokić, fant, ki je zaživel v močnem ruskem prvenstvu in je nemara med vsemi v slovenski reprezentanci najbližje učencu stereotipne stare dunajske šole.

Ni nujno, da bi moral biti kapetan prvi strelec ekipe ali njen prvi zvezdnik. Doslej so namreč nosili trak tudi vratar, branilec in defenzivni vezist. Kavčič bo pri izbiri formalnega poveljnika gotovo ravnal pragmatično in z izbiro ne bo premešal vlog v slačilnici, ki so tako ali tako že razdeljene. Znano je, čigavo mnenje ima največjo težo, ve se, kdo lahko zaprosi za besedo s trakom na roki ali brez njega.

Morda navzven kotirata najvišje Iličić kot prvi zvezdnik izkušene manjšine v jati in Oblak kot njegov naslednik. Toda prvi bi imel nemara premalo zaveznikov, zaveznik drugega pa je zanesljivo tudi čas. Zdi se, da bi selektor še najmanj zgrešil z Jokićem, ki bi bil sprejemljiva izbira za »staro in mlado«, ne nazadnje se je doslej – tudi s kapetanskim trakom na rokah – že izkazal na igrišču in ob njem.