Je pomembno zaslužiti ali zmagovati?

Kot da bi se košarkarji Golden Stata in Clevelanda dolgočasili v rednem delu 71. prvenstva NBA, so igrali z zmanjšano zavzetostjo ter dosegli po pet zmag manj kot lani. Zato pa so se toliko resneje lotili končnice, skozi katero se bodo očitno sprehodili neporaženi. Hitropotezno bodo opravili tudi z zadnjima konferenčnima tekmecema San Antoniom in Bostonom ter se tretjič zapored udarili v velikem finalu.

Dolga zgodovina elitne ameriške lige ne pomni takšnega niza. LA Lakers (in njihov predhodnik Minneapolis) so se resda kar 12-krat spopadli z Bostonom v odločilnih bitkah za lovoriko, šestkrat s Philadelphio (oziroma Syracusom) in petkrat z New Yorkom, a z vsakim največ dvakrat zapored. Prvak 2015 Golden State in branilec lanskega naslova Cleveland sta bila dolgoletni tarči posmeha, toda v zadnjih sezonah so njuni aduti začutili, kako močni so, in kopičijo uspehe na najrazličnejše načine. Na običajen delovni dan tekmeca le premagajo, ko se jim zljubi nekaj več, ga že skoraj ponižajo. Bojevniki so denimo v drugi tekmi zahodnega finala prekosili Ostroge za 36 točk in ga včeraj gladko ugnali še v gosteh, Konjeniki pa so v soboto vodili v Bostonu proti prvemu vzhodnemu nosilcu z 41 točkami prednosti – že ob polčasu. In kot da ne bi bilo vse že dovolj enolično, gresta obema velikima favoritoma na roki tudi poškodbi najboljših košarkarjev nasprotnih moštev, Kawhija Leonarda (San Antonio) in Isaiaha Thomasa (Boston).

Takšna premoč seveda marsikomu ni všeč, toda sveže upokojeni Kobe Bryant, ki je z LA Lakers osvojil pet šampionskih prstanov – v zaporednih letih 2000-2002 in 2009-2010, a vselej proti drugemu finalnemu tekmecu –, meni drugače: »Le zakaj bi bila letošnja sezona slaba za košarko. Ali zato, ker ni bilo težko predvideti poteka končnice? Vem, da se bom jutri zjutraj zbudil. Ali naj bom zato slabe volje?« se sprašuje legendarni as. Zagovornikov teze, da je tretje nadaljevanje spektaklov, tudi filmskih, praviloma nekoliko zlajnano, vendarle ni povsem prepričal.

Košarkarji obeh dominantnih zasedb se medtem ne pustijo motiti in ne govorijo o drugih, kot da bi se bali, da bi s tem kršili nepisani kodeks poklicnih športnikov. Po njem nikoli ne smejo priznati, da razmišljajo o več kot eni tekmi vnaprej, četudi jim ovire na poti ne sežejo niti do kolen. Edini, ki dokaj odkrito govori o želji, da bi osvojil naslov prvaka, je Kevin Durant. Kot pravi, ga še vedno boli finalni poraz proti LeBronu Jamesu in Miamiju pred šestimi leti, nič manj poznejša nezmožnost, da bi se vnovič povzpel tako visoko. Zato je lani poleti zapustil ljubljeno Oklahomo City in okrepil Golden State.

Zanimivo je, da sta oba »že skoraj« finalista prispevala le enega košarkarja v najboljšo peterko sezone. Clevelandov velezvezdnik LeBron James se je vanjo uvrstil še 11. leto zapored, tokrat pa mu družbo delajo James Harden (Houston), Russell Westbrook (Oklahoma), Kawhi Leonard in Anthony Davis (New Orleans). Zato pa se »kralj James« prvič po letu 2008 ni znašel med trojico kandidatov za naslov najboljšega igralca prvenstva; v igri so ostali Harden, Westbrook in Leonard. Še bolj pragmatično, ali če hočete, v kolektivnem duhu, so se stvari lotili pri Golden Statu. MVP rednega dela prejšnjih dveh sezon Stephen Curry se je letos zadovoljil z mestom v drugi peterki, v kateri mu dela družbo junak leta 2014 Durant. Za odličnega organizatorja Konjenikov Kyrieja Irvinga in tretjega asa Bojevnikov Klaya Thompsona ni bilo prostora niti v tretji peterki sezone, toda oba dobro vesta, koliko sta vredna. Nič manj pa vsi potolčeni izzivalci.

Medtem ko se številni bojijo, da bi lahko dvoboji za naslov med Golden Statom in Clevelandom postali prevelika stalnica, je v ligi NBA še vedno sedem klubov, ki se še nikoli niso uvrstili v veliki finale. Najdlje trpijo navijači LA Clippers, skupaj s prvotnima franšizama v Buffalu in San Diegu že 46 sezon, nekoliko manj pa v Denverju (40 sezon), Charlottu (28), Minnesoti (27), Memphisu (vštevši obdobje v Vancouvru), Torontu (po 21) in New Orleansu (14). So pa tudi takšni, ki so že dolgo tekmovalno neuspešni, a imajo drugačne razloge za zadovoljstvo. New York je denimo osvojil drugega od svojim šampionskih naslovov leta 1999, nazadnje igral v finalu pred 18 leti, v zadnjih štirih sezonah pa je bil vedno daleč od končnice. Toda na letošnji Forbesovi preglednici najvrednejših klubov v ligi NBA je še vedno prvi, sledijo pa mu še eni padli velikani LA Lakers. Obe moštvi sta na vrhu že dve desetletji.

Zaradi 24 milijard dolarjev vredne kupčije z medijskima hišama ESPN in TNT ter podpisa nove kolektivne pogodbe se je nasploh dvignila cena vseh franšiž. Kratkohlačniki zaradi svojega strateškega položaja ostajajo neulovljivi: ovrednotili so jih na 3,3 milijarde dolarjev ali deset odstotkov več kot lani, ko so imeli 141 milijonov čistega dobička. Jezerniki so »težki« 3 milijarde, Golden State je pridobil kar 37 odstotkov vrednosti, ki zdaj znaša 2,6 milijarde, četrti je Chicago (2,5), peti Boston (2,2), šesti LA Clippers (2). Dragićev Miami je deseti (1,35), tik pred Clevelandom (1,2) in San Antoniom (1,175), ki sta precej več vredna na igrišču kot borzah. Toda sodobni Pierre de Coubertin bi rekel: pomembno je zaslužiti, ne zmagati.