Na izredni seji DZ najprej glasovanje o zahtevi za Pahorjevo mnenje
Izredna seja DZ o stanju v Slovenski vojski (SV) se bo začela v ponedeljek, ko bodo poslanci na predlog SDS in NSi sprva odločali o zahtevi za mnenje predsednika republike in vrhovnega poveljnika obrambnih sil o tem vprašanju. Ker so temu naklonjeni tudi v vseh koalicijskih poslanskih skupinah, je Pahorjev nagovor v DZ pričakovati v sredo, ko se bo seja z vsebinsko razpravo tudi nadaljevala.
Poslanci SDS in NSi so v zahtevi za sklic izredne seje, ki so ga vložili po slabi oceni bataljonske bojne skupine, po kateri je prišlo tudi do menjave na mestu načelnika generalštaba, med sklepi predlagali več priporočil vladi. Tako bi vladi priporočili, naj SV izvzame iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja, naj vojakom dvigne plače za 30 odstotkov in naj vojsko reorganizira tako, da bi ohranili poklicno stalno sestavo in vzpostavili hibridno rezervno sestavo, ki bi bila sestavljena iz prostovoljne pogodbene rezerve in selektivne vojaške obveznosti.
Parlamentarni odbor za obrambo sicer pred dnevi ni potrdil nobenega od predlaganih priporočil. V večurni razpravi na odboru so spregovorili predvsem o kadrovski podhranjenosti, primernosti opreme in višine plač, pa tudi o odgovornosti in nedavni menjavi na mestu načelnika generalštaba.
Bančne teme spet visoko na dnevnem redu v DZ
Kot že nemalokrat v tem mandatu bodo poslance prihodnji teden zaposlovale bančne teme. Že v ponedeljek sta na pričanje pred preiskovalno komisijo o bankah, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar, vabljena nekdanji finančni minister Janez Šušteršič, v čigar mandatu je nastala zakonska podlaga za ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank kot enega od ukrepov za sanacijo razmer v bančnem sistemu, in pa premier Cerar, ki pa v času nastajanja t. i. bančne luknje in njenega reševanja še ni bil na položaju.
Ob koncu tedna bo nato na vrsti druga preiskovalna komisija o bankah v tem mandatu, ki se posveča sumom pranja denarja v NLB in Novi KBM. Pred njene člane so vabljeni sedanji in nekdanji vidni predstavniki Banke Slovenije, Sove, tožilstva in policije.
V četrtek pa se bo komisija za nadzor javnih financ posvetila enemu od najbolj aktualnih vprašanj, povezanih z bankami. Najpomembnejši akterji naj bi skušali članom komisije odgovoriti na vprašanja, kaj pravnomočne sodbe hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB pomenijo za NLB. Največja slovenska banka je namreč nedavno enega od zahtevkov na podlagi pravnomočne sodbe že plačala in s tem razburila del politike, ki se boji, da se s tem ustvarja precedens za reševanje tega vprašanja, za katerega Slovenija vztraja, da so del procesa nasledstva nekdanje Jugoslavije in da NLB za te zahtevke ni v ničemer odgovorna.
Prihodnji teden naj bi vlada odločila tudi, ali bo za NLB zaradi tega sprejela neko obliko garancije, pri čemer pa ni političnega soglasja. Vprašanje prenesenih deviznih vlog je sicer spet aktualno v času, ko Slovenija z Evropsko komisijo išče načine, kako preložiti prodajo NLB in se s tem izogniti postopku zaradi kršitve zavez na ravni EU.