Grafitarski napad na prostore in vozilo nevladne organizacije za pomoč beguncem Are you Syrious? v Zagrebu v noči na ponedeljek, ko so neznanci črnim sprejem pisali sporočila v angleščini, da migranti na Hrvaškem niso dobrodošli, je samo zadnji primer širjenja protimigrantske histerije v državi. Na lažne informacije o migrantih in protimigrantsko histerijo na družbenih omrežjih in tudi v nekaterih medijih je že prejšnji teden opozorilo hrvaško ministrstvo za notranje zadeve, ki je tudi samo deležno kritik nevladnih organizacij zaradi odvračalne politike in kršitev človekovih pravic migrantov. Več sto oseb in organizacij iz aktivističnih, medijskih, akademskih in umetniških krogov pa je v odprtem pismu obsodilo pristransko poročanje nekaterih medijev, ki so razširjali strah in hujskali k pregonu migrantov. Izpostavili so tudi zlonamerno ponarejanje informacij na družbenih omrežjih, ki so ga ocenili za sistematično spodbujanje rasizma, ksenofobije in islamofobije.
Hude laži z vseh koncev države
Plima sovraštva do migrantov se je na Hrvaškem razširila konec oktobra, potem ko je približno 150 migrantov poskusilo vstopiti v državo iz BiH mimo policistov na mednarodnem mejnem prehodu Maljevac - Velika Kladuša, da bi nadaljevali pot proti zahodni Evropi. Hrvaški mediji so večinoma enostransko poročali o »migrantskem pritisku« na hrvaško mejo in vrata EU, hrvaški uporabniki družbenih omrežij pa so dogodke napihnili in objavili, da »horde migrantov tavajo« po Hrvaški in strašijo prebivalce. Med drugim so razširjali informacije, da je skupina šestih migrantov posilila 13-letno dekle v Liki, pa tudi, da so migranti povzročili več prometnih nesreč v zaledju Dalmacije in oropali številne objekte na različnih koncih migrantske poti čez Hrvaško. Objavljali so fotomontaže množice ljudi, ki domnevno poskuša vstopiti na Hrvaško, ter informacije o tem, da 20.000 pripadnikov Islamske države čaka na meji, da bodo vstopili na Hrvaško in povzročili kaos. Notranje ministrstvo je vse informacije zanikalo ter navedlo, da so letos obravnavali samo dve kaznivi dejanji migrantov – tatvini vozila in kolesa. O protimigrantski histeriji priča tudi dogodek iz Samoborja pri Zagrebu, ko je starejša ženska policiji prijavila »sumljive migrante«, ko je v trgovini zagledala skupino delavcev temnejše polti. Izkazalo se je, da je šlo za strokovnjake iz Indije, ki so zaposleni v svetovno znani hrvaški družbi Rimac avtomobili.
Politični vrh s svojim računom
K umiritvi stanja in razkrivanju lažnih informacij za zdaj ne prispeva niti državni vrh. Dogovor ZN o varnih in urejenih migracijah, ki naj bi ga potrdili decembra v Marakešu, je tudi v ospredju novega spora med predsednikoma vlade in države Andrejem Plenkovićem in Kolindo Grabar Kitarović. Predsednica je julija navdušeno sprejela dogovor ZN. Ko je pred kratkim ugotovila, da njeni volilci z desne niso navdušeni, pa je generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu jadrno obrnila hrbet, ne da bi pojasnila, kaj je naenkrat sporno v deklaraciji. Plenković pa napoveduje, da se bo Hrvaška udeležila konference v Marakešu, potem ko bo vlada »demistificirala« vse navedbe o deklaraciji. V ozadju je videti nadaljevanje spopada znotraj vladajoče HDZ med desnosredinsko politiko Plenkovića in desničarsko strujo, ki bi na čelu stranke raje videla Grabar-Kitarovićevo.
Hrvaška skrajna desnica trdi, da bo sprejetje dogovora v Marakešu na stežaj odprlo vrata nenadzorovanemu navalu migrantov ter da se bo država odpovedala suverenosti na področju reševanja migracijskih vprašanj. Eden izmed splitskih mestnih svetnikov iz skrajne desničarske stranke Neodvisni za Hrvaško je popolnoma resno predlagal, da bi zaradi nevarnosti migrantov na hrvaške meje postavili visoko bodečo žico in mitralješka gnezda.
