Analize 21. svetovnega prvenstva v nogometu kažejo, da se je Rusija zelo izkazala kot gostiteljica turnirja 32 najboljših nogometnih držav. Predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino je povedal, da doslej še ni bilo boljšega tekmovanja. V velikem finalu v Moskvi je zlati pokal za zmagovalce drugič v zgodovini prejela francoska reprezentanca, srebrna Hrvaška pa je z atraktivnim nogometom in bojevitim pristopom osvojila srca navijačev po vsem svetu. Bron je pripadel Belgiji, ki se je z obetavno generacijo povsem približala svetovnemu vrhu.
Devet odločilnih golov v podaljšku
In kaj povedo številke zadnjega mundiala? Reprezentance so v enajstih ruskih mestih na dvanajstih stadionih v 31 dneh odigrale 64 tekem, na katerih je bilo doseženih 169 zadetkov, kar je dva manj kot pred štirimi leti na šampionatu v Braziliji. 21-krat se je zatresel okvir vrat. Le tekma med Francijo in Dansko se je v predtekmovanju končala brez golov. V sodnikovem podaljšku so reprezentance devetkrat zabile zmagoviti zadetek, štirikrat pa so izenačile rezultat. V izločilnih bojih se je mreža v sodnikovem podaljšku zatresla le dvakrat – uspešna sta bila Nacer Chadli na tekmi med Belgijo in Japonsko ter Yerry Mina, ki je zadel za Kolumbijo proti Angliji.
Največja novost letošnjega svetovnega prvenstva je bila uporaba videotehnologije, ki še vedno razdvaja javnost. V Rusiji je od prvega do zadnjega dne skrbela za kontroverzne odločitve in dramatične zasuke, ki so dvigovali prah. Videotehnologija v sedanji izvedbi še ne zagotavlja popolne odprave človeških napak, prav tako pa dopušča možnost različnega interpretiranja dogodkov na igrišču. Žolčne odzive sprožajo tudi odločitve argentinskega sodnika Nestorja Pitane, ki je v velikem finalu Franciji dosodil sporno enajstmetrovko šele po ogledu posnetka. So pa sodniki na mundialu dosodili 29 enajstmetrovk (22 žog je končalo v mreži), kar je z naskokom največ v zgodovini tekmovanja. Na prvenstvu v Braziliji 2014 so izvajali 13 enajstmetrovk, v Južni Afriki 2010 pa 15.
Prvenstvo je bilo rekordno tudi po številu zadetkov iz prekinitev – kar 73 od 169 golov je padlo, potem ko je žoga mirovala. Sodniki so pokazali 219 rumenih kartonov in le štiri rdeče, kar je najmanj po letu 1978. Kljub možnosti sodnikov, da si ogledajo posnetke kočljivih situacij, se je izključitvi tudi zaradi slavnih priimkov izognilo nekaj zvezdnikov (Pique proti Maroku, Ronaldo proti Iranu…). Fifa je sicer izračunala, da so bili sodniki kar 99,3-odstotno natančni pri svojih odločitvah.
Prvenstvo v Rusiji je omrežilo navijače po vsem svetu, saj si je tekme ogledala skoraj polovica celotnega prebivalstva (3,4 milijarde ljudi), prevladovali naj bi moški (63 odstotkov). V času tekmovanja se je v Angliji nasilje v družini povečalo za petino od povprečja. Zabeležili so 3500 prijav. Na stadionih po vsej Rusiji je bilo v povprečju manj kot 50.000 gledalcev na tekmo, v dobrem mesecu dni pa so jih našteli več kot tri milijone. Zgolj na tekmovališčih so ljudje z vsega sveta zapravili okoli 11 milijonov evrov. Za vrček piva so odšteli približno 3,5 evra. Iz RTV Slovenija so sporočili, da si je finalno tekmo v povprečju ogledalo več kot 450.000 slovenskih gledalcev, kar predstavlja 69 odstotkov takratnih gledalcev televizije, kar je letošnji rekord nacionalne televizije. Slovesnost ob podelitvi kolajn je videlo dobrih 561.000 gledalcev pri nas. Francoska televizija je sporočila, da si je finalni obračun ogledalo 22 milijonov prebivalcev (82,2-odstotna gledanost).
Fifa bogato nagradila najboljše
Velika zmagovalka turnirja Francija je na štirih tekmah izločilnih bojev kar dvakrat zabila po štiri gole, kar je nazadnje uspelo Braziliji in Italiji leta 1970. S povprečno starostjo 25 let in 10 mesecev je francoska vrsta druga najmlajša osvajalka naslova svetovnega prvaka vseh časov, najstniški zvezdnik Kylian Mbappe pa je z 19 leti in 6 meseci po brazilskemu virtuozu Peleju postal drugi najmlajši strelec v finalu. Francija se je na svetovni vrh zavihtela prvič po letu 1998, ko se Mbappe sploh še ni rodil. Na turnirju v Rusiji je bila v zaostanku zgolj devet minut, ko je Argentina povedla z 2:1 v osmini finala.
Prvenstvo si bomo zapomnili tudi po dvanajstih avtogolih, kar je največ doslej. Največ zadetkov (16) je dosegla Belgija, za katero se je med strelce vpisalo kar deset nogometašev. Na vseh tekmah skupaj so igralci zabeležili skoraj 50.000 podaj, največ kilometrov (72) je pretekel hrvaški napadalec Ivan Perišić. Največ strelov je sprožil brazilski zvezdnik Neymar (27), a je zadel le dvakrat. Največ obramb (27) je zbral belgijski vratar Thibaut Courtois, najmanj (1) pa na štirih tekmah španski čuvaj mreže David de Gea. Prvi strelec tekmovanja je s šestimi goli postal angleški napadalec Harry Kane, medtem ko je eden največjih osmoljencev postal Francoz Olivier Giroud, ki v 546 minutah ni sprožil niti enega strela proti vratom nasprotnikov. Največ podaj (1235) so gledalci videli na tekmi med Španijo in Rusijo, največ strelov (27) pa na obračunu med Belgijo in Tunizijo. Hrvaška je postala finalistka z najslabšo uvrstitvijo na lestvici Fife, kjer zaseda 20. mesto, a se ji že kmalu obeta odmeven skok med velesile.
Svetovno prvenstvo je bilo izjemen globalni dogodek, saj so uporabniki na družbenem omrežju instagram s ključnikom »worldcup2018« označili kar tri milijone objav. V Braziliji pred štirimi leti je bilo objav 1,3 milijona. Nagradni fond Fife za prvenstvo v Rusiji je s 350 milijoni evrov dosegel rekord vseh časov. Zmagovalka Francija je zaslužila 32,5 milijona evrov, drugouvrščena Hrvaška pa 24 milijonov evrov, pri čemer bo 60 odstotkov zaslužka obdržala Hrvaška nogometna zveza, preostanek denarja bo šel za igralce in trenerje. Hrvaška vlada bo vsakega srebrnega reprezentanta nagradila z 9500 evri, selektor Zlatko Dalić pa bo prejel dobrih 8000 evrov.
