Tiskane izdaje
Ljubljana - Osnutek operativnega programa ravnanja z odpadki, katerega del je tudi program preprečevanja odpadkov, bo v javni obravnavi do jutri, sprejet pa bo predvidoma v prvi polovici junija. Mudi se zaradi opominov evropske komisije, pa tudi že več revizij računskega sodišča.
Glavni namen operativnega programa je, da z njegovim izvajanjem Slovenija sledi strateškim usmeritvam evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost pripravi odpadkov za ponovno uporabo in njihovemu recikliranju pred energetsko predelavo odpadkov, predelavi odpadkov pa prednost pred njihovim odstranjevanjem, če in kjer to predstavlja najboljšo možnost z vidika varstva okolja, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in ekonomske smiselnosti.
Od izbire materiala do odpadka
Državna sekretarka Lidija Stebernak je poudarila, da je »program instrument vlade, s katerimi se želi v Sloveniji preprečiti nastajanje odpadkov in hkrati zagotoviti ustrezno ravnanje z njimi«. Vlada je lani oktobra sprejela okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, kjer je velik poudarek na krožnem gospodarstvu. »Pojem krožnega gospodarstva v katerem se nič ne zavrže, je ključnega pomena pri prizadevanju za povečanje učinkovitosti rabe virov. Preprečevanje nastajanja ter ponovna uporaba ter recikliranje odpadkov omogočajo družbi pridobivanje snovi oziroma materialov iz obstoječih že proizvedenih virov. Pri tem se zmanjšujejo potrebe po naravnih virih, posledično se zmanjšuje s tem rabo energije in negativnih vplivov na okolje. Vendar pa so za prehod na krožno strategijo ravnanja z odpadki potrebne spremembe celotnih oskrbovalnih verig, ki zajemajo celoten življenjski krog izdelkov vključno z zasnovo izdelkov in izbiro materiala in ne samo faze po prenehanju njihove uporabe,« je poudarila Stebernakova.
Vodja Sektorja za odpadke Jana Miklavčič je povedala, da je »splošen cilj to, da do odpadkov ne pride, če pa že pride, pa da se zagotovi nadaljnje zakonito ravnanje, snovna izraba in da se z vsemi procesi zagotavlja varovanje okolja, zdravje ljudi in ohranjanje naravnih virov«.
Okoljske dajatve naj bodo namenske
Progam ravnanja z odpadki vsebuje 49 podukrepov, med drugim ureditev registra varstva okolja in vodenja evidenc, informiranje in ozaveščanje, reševanje problematike nezakonitega odmetavanja odpadkov, na novo opredeliti načelo razširjene odgovornosti proizvajalcev in zaostritev pogojev kdo bo lahko zbiralec odpadkov. »Program preprečevanja odpadkov zajema preprečevanje odpadkov v gospodarskih družbah, v gospodinjstvih in v javnem sektorju, konkretno na MOP. Osredotočili smo se na preprečevanje nastajanja gradbenih odpadkov, odpadne hrane, tekstilnih in kosovnih odpadkov ter na lahke nosilne plastične vrečke,« je dodala Miklavčičeva.
Prvi mejnik bo že 2020, ko bo treba ustrezno predelati vsaj polovico komunalnih odpadkov, 70 odstotkov gradbenih odpadkov in 75 odstotkov embalaže, na odlagališčih pa tudi ne bo smelo ostati več kot 35 odstotkov bioloških odpadkov. Za dosego teh ciljev, ki se bodo v prihodnje še zaostrili, bo po mnenju na MOP treba spremeniti tudi okoljske dajatve, ki se zdaj stekajo v proračun.
Sežigalnice najbrž ne bo
Nova sežigalnica v Sloveniji je vsako leto manj nujna, pravijo na MOP, začeli so s 100 megavatno napravo, zdaj kaže da bi potrebovali 65 megavatno, leta 2030 pa le še 40 megavatno. Prvi ukrep za dokončen odgovor pa bo ureditev registra varstva okolja, saj zdaj podatki o masnih tokovih niso natančni. Treba bio določiti tudi merila, kdaj gradbeni odpadki in tudi odpadni asfalti nehajo biti odpadek, pa tudi natančnejša pravila podaljšane odgovornosti proizvajalcev za izrabljena motorna vozila in embalažo.
Za uporabo materialov iz odpadkov je po mnenju Miklavčičeve v Sloveniji največ priložnosti v proizvodnji plastičnih izdelkov, papirja. Precej bolj bi lahko uporabljali tudi gradbene odpadke in zemeljske izkope. Zmanjševanje količin odvržene hrane in bioloških odpadkov pa mora biti tudi spodbuda za lokalno pridelavo hrane.
