Tiskane izdaje
Kot je danes pojasnil predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Uroš Ahčan, je tehnika s 3D-modelom ena najbolj inovativnih tehnik rekonstrukcije. S 3D-kamero posnamejo zdravo dojko, jo prezrcalijo in izdelajo plastični kalup, po katerem nato iz trebušnega tkiva oblikujejo dojko. Tehnika ljubljanskih kirurgov je bila objavljena tudi v knjigi Flaps and Reconstructive Surgery, iz katere »se učijo različni kirurgi z vsega sveta«, je pojasnil Ahčan na današnji novinarski konferenci.
V zadnjih desetletjih so se možnosti za zdravljenje raka dojke močno razširile, bolnice imajo danes več in boljše možnosti, kar so med drugim omogočili poglobljeno znanje o patologiji bolezni, več diagnostičnih možnosti, možnost multimodalnega zdravljenja in presejalni programi. Končni videz po uspešnem zdravljenju dojke ni več dramatičen, saj lahko zaradi napredka v medicini bolnicam omogočijo rekonstrukcijo dojke z različnimi in bolj natančnimi tehnikami.
»Tukaj pa ni prostora za egocentrične posameznike. Onkološka in kirurška ekipa pri zdravljenju delujeta kot celota,« je dejal Ahčan. Bolnici pred zdravljenjem predstavijo in ponudijo več različnih možnosti, nato pa se sama odloči, katera ji najbolj ustreza. V Sloveniji je rekonstrukcija dojke sicer integralni del zdravljenja. Zanjo se odloči od 50 do 60 odstotkov bolnic, medtem ko je ta delež v Evropi pod 20 odstotkov.
V mikrokirurški tehniki, kjer za oblikovanje nove dojke tkivo vzamejo na trebuhu, so v UKC Ljubljana med vodilnimi v svetu. Nekaj manj kot polovico posegov pa opravijo s silikonskim vsadki, ki po Ahčanov besedah prav tako prinašajo dobre rezultate.
Vodja ambulante za onkološko genetsko svetovanje Mateja Krajc je pojasnila, da v njihovi ambulanti z genskimi testi preverjajo posameznike in družine, kjer se rak pojavlja pogosteje. Po njenih besedah število žensk, ki prihajajo v njihovo ambulanto, narašča. Nosilkam mutacij genov, ki so povezani z večjo ogroženostjo za raka dojke, omogočajo in ponujajo možnost odstranitve dojk in sočasno rekonstrukcijo.
Med ženskami, ki še niso zbolele za rakom dojke, imajo pa potrjeno tveganje za bolezen, se jih nekaj več kot četrtina odloči za odstranitev obeh dojk, med tistimi, ki so že zbolele, pa se jih približno polovica odloči za odstranitev še druge dojke. V Sloveniji se je po genskem testiranju za preventivno odstranitev dojk odločilo okoli 200 žensk, 80 odstotkov teh se jih je odločilo za takojšnjo rekonstrukcijo dojk.
»Sodobno zdravljenje raka dojke je izrazito povezano s timskim pristopom v razmerah in z opremo, ki takšno ozdravljanje omogočajo,« pa je dejal Janez Žgajnar iz sektorja operativnih dejavnosti na ljubljanskem onkološkem inštitutu. Kljub temu da na ljubljanskem onkološkem inštitutu bolnicam ponujajo celovito obravnavno bolnic, je opozoril, da je še veliko prostora za izboljšave.
