Torek, 14. 8. 2018, 17.41
5 let, 8 mesecev
Dars: Stabilnost slovenskih viaduktov ni ogrožena
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,27
Na slovenskem avtocestnem omrežju je 193 viaduktov. Pri nobenem od takšnih objektov, med katere med drugim spadajo viadukti in mostovi, ni ogrožena stabilnost konstrukcije, sporoča Dars ob nesreči v Genovi, kjer je pod ruševinami viadukta umrlo najmanj 30 ljudi.
O tehničnem vidiku današnjega zrušenja viadukta Morandi v Genovi, pri čemer je umrlo najmanj 30 ljudi, je po navedbah Darsa težko ugibati.
Na slovenskih avtocestah in hitrih cestah ni objektov, ki bi bili stari toliko kot ta viadukt. Prav tako ni nobenega, ki bi bil zasnovan na tak način, po fotografijah sodeč s prekladno konstrukcijo, visečo na betonski natezni vezi, pravijo na Darsu.
Kot so poudarili, analize pregledov kažejo, da v Sloveniji ni objektov, ki bi bili v takšnem stanju, da bi bila ogrožena stabilnost konstrukcije.
Pri največjih objektih gre za kompleksne konstrukcije, ki so večinoma betonske in prednapete z jeklenimi kabli. Da se sproži hipna porušitev, se mora zgoditi več neugodnih stvari hkrati. Da se kaj takšnega ne bi zgodilo, pa je treba objekte redno pregledovati in pravočasno obnoviti, so še poudarili.
Najdaljši in največji viadukt je Črni Kal
Med vsemi premostitvenimi objekti v slovenskem avtocestnem sistemu je največji in najdaljši viadukt Črni Kal na primorskem avtocestnem odseku med Klancem in Srminom. Ta viadukt je dolg 1.065 metrov, njegov najvišji steber pa je visok 95 metrov, so pojasnili na Darsu.
Najdaljši pobočni viadukt je Ločica na štajerskem avtocestnem kraku med Vranskim in Trojanami. Dolžina njegove desne polovice, gledano v smeri proti Ljubljani, je 849 metrov, dolžina leve polovice pa 869 metrov.
Dars izvaja redne mesečne in druge preglede
Dars skladno z veljavnimi predpisi skrbi za izvajanje tekočih, rednih, glavnih, izrednih in detajlnih pregledov premostitvenih objektov. Tekoče preglede enkrat na mesec izvaja pristojna vzdrževalna služba Darsa v okviru obhoda trase. Redne preglede objektov izvajajo vsaki dve leti, glavne preglede pa vsakih šest let. Za izvajanje rednih in glavnih pregledov ima Dars sklenjeno pogodbo z Zavodom za gradbeništvo Slovenije in Gradbenim inštitutom ZRMK.
Izredne preglede izvajajo v primeru izrednih dogodkov, kot so na primer elementarni dogodki (potresi, visoke vode, plazovi, požar), hude prometne nezgode in udarci vozil v objekt ter razlitja snovi, ki škodijo nosilni konstrukciji.
Podrobni pregled pa izvedejo v primeru, da pri rednem ali glavnem pregledu ugotovijo potrebo po izvedbi sanacije objekta. Tak pregled je temelj za projektiranje sanacije.
"Viadukt Črni Kal je izvedbeno in oblikovalsko eden izmed najzahtevnejših premostitvenih objektov, ki jih bodo kadarkoli gradili v Sloveniji," je dejal arhitekt Janez Koželj.
Preglede izvajajo skladno z metodologijo, ki naj bi jo v prihodnosti posodobili
Preglede premostitvenih objektov izvajajo skladno z metodologijo vrednotenja varnosti cestnih mostov. V teku je projekt uvedbe sistema za gospodarjenje s premostitvenimi objekti (Bridge Management System), ki med drugimi predvideva tudi posodobitev metodologije za spremljanje stanja premostitvenih objektov.
Pri pregledih premostitvenih objektov pregledajo stanje okolice, vozišča, robnih vencev, prekladne konstrukcije, krajnih opornikov, vmesnih opornikov, ležišč, dilatacij, sistema za odvodnjavanje meteorne vode, ograje na hodniku in stanje varnostne ograje.
Na podlagi analiz po pregledih Dars pripravi program ukrepov
Po ugotovitvah pri rednih in glavnih pregledih premostitvenih objektov Dars poskrbi za izvedbo analize stanja premostitvenih objektov ter na podlagi analize pripravi program ukrepov na njih.
Na podlagi programa ukrepov na premostitvenih objektih načrtujejo večja obnovitvena dela na objektih, manjše pomanjkljivosti pa odpravijo v sklopu rednih vzdrževalnih del. Če se pri pregledu objekta izkaže, da je ogrožena prometna varnost, izvedejo ustrezne ukrepe za zavarovanje prometa in pristopijo k izvedbi sanacije.
Današnje zrušenje dela viadukta na avtocesti A10 v Genovi na severu Italije je najbolj smrtonosna tovrstna nesreča v Evropi v zadnjih 20 letih.
Zrušenja mostov po svetu v zadnjih 20 letih, ki so zahtevala najmanj 20 življenj:
31. marec 2016 - V indijski Kolkati je v zrušenju cestnega mostu umrlo najmanj 26 ljudi. Reševalci so izpod ruševin potegnili še skoraj 100 ranjenih.
Oktober 2011 - Med festivalom v bližini mesta Darjeeling na severovzhodu Indije se je pod težo ljudi zrušil most, pri čemer jih je umrlo najmanj 32. Manj kot teden pozneje se je zrušil še most za pešce čez reko v severovzhodni indijski zvezni državi Arunačal Pradeš, kjer je prav tako umrlo okoli 30 ljudi.
13. avgust 2007 - V kitajski provinci Hunan v osrednjem delu države se je zrušil 328 metrov dolg most, umrlo je 64 ljudi, še 22 pa jih je bilo poškodovanih.
5. avgust 2006 - Zaradi obilnega monsunskega deževja se je zrušil most v pakistanskem mestu Mardan na severozahodu države, pri čemer je življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Številnih pogrešanih niso našli.
24. december 2003 - V Boliviji je narasla reka Chapare v osrednjem delu države zrušila most prav takrat, ko ga je prečkal avtobus. Umrlo je 29 potnikov.
4. marec 2001 - Most v portugalskem mestu Castelo de Paiva v bližini Porta se je zrušil v reko Douro, v katero so padli avtobus in trije avtomobili. 58 ljudi je umrlo.
16. marec 1998 - V zrušenju 200 metrov dolgega mostu, ki ga je odnesla narasla reka Piura, je na severu Peruja umrlo oziroma izginilo najmanj 26 oseb.
