Tiskane izdaje
Da je skupina Rolling Stones glasbeni fenomen tudi zaradi dejstva, da že več kot petdeset let privlači množice po vsem svetu, je postalo že odveč omenjati. Na sobotnem tretjem koncertu na njihovi letošnji evropski turneji v Spielbergu v Avstriji so 74-letni Mick Jagger, 73-letni Keith Richards, 70-letni Ronnie Wood in 76-letni Charlie Watts pokazali, da jim gre koncertiranje še zmeraj odlično od rok.
Na oder s štirimi monoliti na blatnem avstrijskem prizorišču ob stezi formule ena v Zeltwegu je sedemdesetletnike z dobro kondicijo v soboto zvečer pot pripeljala iz Münchna, turnejo pa so začeli 10. septembra v Hamburgu. Do druge polovice oktobra, ko bodo turnejo sklenili z dvema koncertoma v Parizu, bodo nastopili še v Zürichu, Lucci, Barceloni, Amsterdamu, Københavnu, Düsseldorfu, Stockholmu in Arnhemu - našli pa niso niti enega termina za ljubitelje iz Velike Britanije.
Pred začetkom turneje je Keith Richards ljubiteljem skupine, ki se na koncerte zadnja leta odpravljajo z upanjem, da niso tudi zadnja možnost, slišati koncert kultne skupine, povedal: »Nismo še končali. Prezgodaj je, da bi govoril o dediščini Rolling Stones. Nekaj je še, česar nismo dosegli - v resnici še nismo ugotovili, koliko časa lahko počnemo, kar počnemo.«
Nastop v Spielbergu, ki se ga je udeležilo veliko število obiskovalcev iz Slovenije, je bil šele njihov tretji letos. V soboto zvečer se je tam po ocenah avstrijskih medijev zbralo okrog 90 tisoč obiskovalcev vseh generacij. Po uvodni skladbi Sympathy for the Devil, ki so jo doslej običajno postavljali na konec nastopov, je Jagger v nemščini, s katero se je trudil skozi ves koncert, ugotovil: Das ist unser fünfzehntes Konzert in Österreich - To je naš petnajsti koncert v Avstriji, ob vprašanju, ali je kdo na blatnem prizorišču iz Slovenije pa je dobil iz publike precej glasno potrditev.
Foto: AFP
Rolling Stones so postregli z redko izvajano skladbo Under My Thumb, običajni spletni izbor jim je naložil izvedbo prav tako redko izvajanje skladbe She's a Rainbow z albuma Their Satanic Majesties Request s konca šestdesetih let, v uvodnem nizu pa so se posebej razživeli s skladbama z njihovega uspešnega albuma bluesovskih priredb iz lanskega leta Blue & Lonesome, Just Your Fool Buddyja Johnsona in Ride ‘Em on Down Jimmyja Reeda, prikazali izjemno glasbeno prepričljivost in navdušili publiko. Sicer so Rolling Stones v nekaj več kot dveh urah preigrali svoje največje uspešnice, od Paint It Black in Midnight Rambler prek Honky Tonk Women do (I Can't Get No) Satisfaction in v dodatku še Gimme Shelter in Jumpin' Jack Flash. Nastopili so z običajno spremljevalno zasedbo, v kateri so med drugimi bas kitarist Darryl Jones, klaviaturist Chuck Leavell, kot spremljevalni vokal pa Sasha Allen, ki je z njimi od prejšnjega leta in je prevzela mesto dolgoletne vokalistke Stonesov Lise Fischer.
Obiskovalce na popolnoma razmočenem prizorišču v Spielbergu je pred nastopom Rolling Stones ogreval John Lee Hooker, jr., sin legendarnega blusevskega kitarista Johna Leeja Hookerja. Hooker, nekdanji alkoholik, narkoman in zapornik, ki je postal duhovnik, je publiko zabaval ob spremljavi kitarista Jeffreyja Jamesa in pokazal, da ga iz bluesa zanaša v funk in druge glasbene žanre, še posebej pa h gospelu. Prečastiti je od množice ob slovesu zahteval, da vsi dvignejo roko in zakličejo aleluja. Za drugo predskupino so Rolling Stones za nastop v Spielbergu izbrali islandsko skupino Kaleo.
