Tiskane izdaje
Ljubljana – Pomembna sprememba novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno zadeva osebno dopolnilno delo (ODD). Gre za manjša dela, od katerih se bodo po novem plačevali socialni prispevki, ne glede na status izvajalcev teh del, ki so lahko upokojenci, študenti, brezposelni ali zaposleni.
Zakon, ki so ga danes sprejeli v parlamentu, med drugim na novo določa osebno dopolnilno delo (ODD), pri katerem se bodo socialni prispevki plačevali po sistemu vrednotnic oziroma vavčarjev.
Med novostmi zakona – nastal je na podlagi predloga zakona, ki je bil 5. junija 2011 zavrnjen na referendumu – je tudi določilo, da se sorodstvena pomoč do tretjega kolena ne šteje za delo na črno, del pristojnosti, kar zadeva nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno pa prenaša na carinsko upravo.
Glavna inšpektorica za delo Nataša Trček je povedala, da bo carina pri tem uspešnejša kot inšpektorat za delo, saj je carinikov več, poleg tega njihova organizacija dela zahteva njihovo stalno navzočnost na terenu, kar je še posebno pomembno v gostinskih in drugih podjetjih, kjer je bistven večerni nadzor. Zakon zvišuje tudi globe, višje bodo predvsem za tako imenovane šušmarje, ki opravljajo neprijavljene storitve. Do zdaj je kazen zanje znašala od 208 do največ 1800 evrov. Po novem bodo kazni od 1000 do 7000 evrov za fizične in od 2000 do 26.000 evrov za pravne osebe.
Čistilni servisi se ne bojijo konkurence
Bistvena novost pri uredbi o ODD je uvedba vrednotnic oziroma vavčerjev v vrednosti devet evrov, s katero bo naročnik dela izvajalcu plačal pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Cena vavčerja (gre za pavšalni znesek), ki je izračunana glede na 210 evrov, kolikor znaša mesečni prispevek od minimalne plače za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo pokrila prispevke za en dan pokojninske dobe.
Pri delu za znanega naročnika (pomoč na domu ipd.) bo vrednotnico na Ajpesu (po internetu) ali upravni enoti kupil naročnik ODD, v primeru neznanega naročnika (izdelovanje umetne obrti, nabiranje zelišč in gozdnih sadežev) bo vrednotnico kupil izvajalec dela.
Branko Adam iz čistilnega servisa Želva, ki zaposluje 50 čistilcev, ne verjame, da bi ODD lahko pomenilo konkurenco čistilnim servisom. »Bil je že skrajni čas, da država ukrepa na področju sive ekonomije, ki je je v primeru čistilnih servisov zelo veliko. Problem so predvsem delavci iz drugih držav. Delajo za en evro na uro in nimajo nikakršnih pravic, delodajalci jim plačujejo na roko. Če oddelajo 300 ur na mesec dobijo 300 evrov. Država do zdaj ni naredila ničesar, da bi tem ljudem omogočila najosnovnejšo zaščito,« pravi Adam.
Tudi samostojna podjetnica Snežana Medved, ki zaposluje štiri čistilce se ne boji konkurence. »Posamezniki, ki bodo opravljali čiščenje na domu kot osebno dopolnilno delo ne morejo opraviti specializiranih del, za katere so potrebne čistilne naprave in ustrezno znanje. Sicer ne verjamem, da bo vavčerski sistem zagotovil velike pozitivne učinke. Naročniki del bodo še vedno raje najemali ljudi na črno, kot da bi se ukvarjali z administracijo in plačevali vrednotnice. Tudi sama zaznavam veliko zmanjševanje povpraševanja po čiščenju zasebnih stanovanj. Od tega dela danes lahko preživijo zelo redki čistilni servisi, če sploh kdo. Pred krizo smo imeli pred veliko nočjo okoli 30 strank, letos jih je bilo manj kot deset,« pravi Medvedova, ki ne verjame, da bo plačevanje prispevkov od osebnega dopolnilnega dela dovolj velika stimulacija, da se bodo ljudje odpovedali delu na črno. Po njenem mnenju bi pomagale le sankcije in strožji nadzor, ki ga je pri ODD, ki se večinoma opravlja po domovih, težko zagotoviti.
Več v petkovi Borzi Dela.
