Petje naredil nov korak proti svetovnemu vrhu

Ljubljana – Samo Petje je izpolnil obljubo, ki jo je dal pred svojim nastopom na 18. borilnem spektaklu Final Fight Championship (FFC) v Stožicah. S prepričljivo zmago nad Ukrajincem Valentinom Ribalkom je namreč zanesljivo ubranil pas omenjenega združenja v lahki kategoriji (do 70 kg) in naredil nov korak proti svetovnemu vrhu v borilnem športu K1, na katerem ga mnogi vidijo že zdaj.

Petje je predvčerajšnjim znova pokazal, kako izjemen borec je. Ves čas je imel popoln pregled nad dogajanjem v ringu, v katerem je z različnimi udarci, med katerimi so tokrat prevladovali nizki nožni, kot po tekočem traku obkladal Ribalka in mu na ta način hitro vsilil svoj ritem borbe.

Če je izkušeni Ukrajinec v prejšnjih dvobojih večinoma napadal, se je pred vzhajajočim zvezdnikom iz Metlike v glavnem le branil. Nekajkrat je poskušal sicer presenetiti z nevarnim udarcem iz obrata, toda Petje se mu je vselej spretno umaknil. Belokranjski »bombarder« je večinoma meril na Ribalkovo levo stegno, ki je kmalu pordečelo, podplutba je postajala iz minute v minuto večja, bolečine pa vse hujše.

Ker je izzivalec iz Luganska čedalje težje hodil, mu je sodnik v ringu po dobre pol minute v tretji rundi še drugič štel, nakar je uvidel, da nadaljevanje nima več nobenega smisla, zato je prekinil neenak dvoboj in za zmagovalca s tehničnim nokavtom razglasil 23-letnika iz Metlike. Pas, ki si ga je oktobra lani izbojeval s spektakularnim nokavtom nad Hrvatom Teom Mikelićem, je torej – kot je tudi napovedal – ostal doma.

Drugače se tudi ni moglo razplesti, če vemo, da se je boril na Vojkovi, da stanuje na Vojkovi in da je tako njegovemu očetu kot tudi bratu ime Vojko. »Moral sem držati obljubo, kajne?« se je uvodoma nasmehnil Petje, nakar je ponovil, da se je najlepše boriti doma – pred svojimi navijači, ki se jim je najlepše zahvalil za bučno podporo. »Ko imaš takšno možnost, da vstaneš iz postelje in se tako rekoč čez cesto sprehodiš v dvorano, pravzaprav ne moreš izgubiti,« je pojasnil in pripomnil, da je že po prvem sproženem udarcu iz izraza na tekmečevem obrazu razbral, da mu bo Ribalko težko kos.

Toda izkušeni Ukrajinec, ki bi se moral prvotno pomeriti z Mikelićem, se je (dvakrat) izkazal za srčnega borca. Najprej s tem, da je v zadnjem hipu sprejel dvoboj s slovenskim asom, potem ko si je Samov predvideni tekmec, Italijan Saro Presti, v torek zvečer pri padcu v savni zlomil roko (!?), potem pa še s svojo predstavo v ringu. Čeprav je bilo od daleč videti, kako zelo ga boli noga, se je poskušal upirati do konca. Za kaj več je bila kakovostna razlika med borcema enostavno prevelika.

»Čeprav ni bilo preprosto, ko sem pet pred dvanajsto dobil novega nasprotnika, niti za trenutek nisem podvomil o svojem uspehu. Med dvobojem nisem ničesar prepustil naključju; vedel sem, kje ima Valentin šibke točke in jih poskušal kar najbolje izkoristiti,« je pot do 28. zmage (22 jih je dosegel z nokavtom, ob tem ima v svoji statistiki še en neodločen izid in 5 porazov) opisal Petje, eden od najbolj vznemirljivih borcev, kar jih je doslej imela Slovenija.

Na vprašanje, kdaj in kje se bo naslednjič povzpel v ring, pa je odgovor prepustil svojemu hrvaškemu menedžerju Orsatu Zovku. »Najprej bi rad Ribalku čestital za dostojen odpor Petjetu, proti kateremu se je pač težko boriti. Od Sama sem pričakoval ravno to, kar je prikazal – zanesljivo predstavo in zmago,« je uvodoma dejal predsednik združenja FFC in dodal, da se bo 23-letni Metličan na tej prireditvi naslednjič boril bodisi junija bodisi septembra, vmes pa bo imel najverjetneje julija ali avgusta nov nastop na Japonskem, kjer je bil doslej uspešen že dvakrat. Ob tem je ponovil, da se bo Petje ob takšnem nadaljevanju prej ali slej znašel na vrhu sveta.