Najintenzivnejša stanovanjska gradnja je v Sloveniji potekala v šestdesetih letih, vsaj 34 odstotkov enostanovanjskih stavb je starejših od 50 let. Iz podatkov lahko sklepamo, da je približno polovica enostanovanjskega sklada, to je 230.000 enot, v tistem starostnem obdobju, za katerega je že potrebna celovita prenova. Teoretično obdobje uporabnosti stavbe je 60 let, zato brez korenite obnove takšne stavbe niso več uporabne.
Toplotna izolacija stavbe je običajno eden od prvih ukrepov za zmanjšanje porabe |
Kaj manjka starim stavbam
Najprej preverjamo fizične lastnosti bivališč, mednje pa sodijo opremljenost z osnovnimi pritiklinami, kopalnico, notranje stranišče in ogrevanje. Najpogosteje srečamo še vlažne stene, vlažne temelje, trhla tla in okenske okvirje, ter zastarelost napeljav vodovoda, odtokov, ogrevalnega sistema in elektrike. Da o stanju kritine in ostrešju sploh ne govorimo. Na splošno ocenjujejo, da je stanovanjska enota potrebna popolne obnove po 30 letih uporabe. V starih stavbah velikokrat naletimo še na neustrezne materiale ter napačne sestave konstrukcijskih sklopov, zato so zlasti v energetskem smislu lahko neprimerne za bivanje.
Tudi zunanje stene in stropni sistemi sodobnih stavb so nekajkrat tanjši kot starih. S skoraj meter debelih kamnitih ali opečnih sten smo prešli na manj kot 20 cm debele stropove in nekaj debelejše betonske, opečne ali kombinirane zunanje zidove. Če k temu prištejemo še veliko etažno višino, so stare stavbe energetsko v zelo slabem stanju. Veliko enodružinskih hiš so gradili lastniki sami, zato lahko nekatere odstopajo od povprečja v slabem in tudi v dobrem smislu.
Trg je poln starih stavb
Starajoče prebivalstvo in prevelike stavbe, ki so jih gradili za najmanj dve družini, so danes stalnica trga z nepremičninami. Nekateri jih ne morejo več vzdrževati, povprečno vsak tretji lastnik, ki pa je tega sposoben, ugotavlja, da so potrebne obnove. Tudi nakup starih stavb je bolj podoben srečelovu, saj številni po nakupu ugotovijo, da bo potrebno več popravil, kot so predvidevali.
 Kurilna vrednost pove, koliko energije je skrito v gorivu |
Ključ je poraba energije
Kdor porabo energenta za ogrevanje nadzira več let, lahko s tem brez projektantskih izračunov zelo natančno ugotovi v kako energetsko kvalitetni stavbi stanuje. Če so ti podatki znani, postane sodobna energetska izkaznica papir brez vrednosti. Uvrstitev stanovanja ali hiše v določeno kategorijo, pri čemer je mišljeno energijsko število stavbe, lahko ugotovimo s pomočjo tabele in enostavnega izračuna.
Primer: za ogrevanje 100 m2 velike hiše smo, brez priprave tople vode, porabili 2.000 l kurilnega olja, kar je enako 20.000 kWh. Če energijo delimo z ogrevanimi kvadratnimi metri, porabi stavba 200 kWh/m2 na leto, hiša po tabeli spada med potratne stavbe.
Samostojen pregled peči in razvodov
Če se ogrevamo s kurilnim oljem, lahko s preprostimi ukrepi in pregledom gorilnika, napeljav ter ogrevalnega sistema, porabo zagotovo zmanjšamo. Pred začetkom kurjenja si zapišemo količino goriva, pregledamo rezervoar in napeljave, če slučajno ne puščajo, preverimo čistost filtra pred gorilnikom ter ugotovimo, ali je dovod zraka v kurilnico neoviran.
V sistemu ogrevanja preverimo tlak vode v kotlu, napeljavo odzračimo na vseh določenih mestih, po potrebi dopolnimo z vodo in pregledamo tesnost vseh ventilov. Odzračevanje nato ponovimo ob prvem zagonu, ko je voda v obtoku ogreta. Preverimo tudi delovanje obtočne črpalke, rotor pa sprostimo z vrtenjem z roko ali izvijačem, če je zablokiral. Kotel in sistem na trda kuriva preverimo na enak način, kontroliramo pa še regulator vleka, zamenjamo tesnila vratc, dimovode zatesnimo z visokotemperaturnim silikonom in zamenjamo vse dele, ki so dotrajali. Nazadnje pregledamo razvode in toplotno izoliramo vse cevi, ki te zaščite še nimajo.
 Najprej s spremljanjem porabe ugotovimo energijsko število hiše |
Najpogostejši potrebni posegi
Na pogled lahko ugotovimo v kakšnem stanju so streha in žlebovi. Ne moremo pa videti, kako debela je izolacije pod strešniki in na kakšen način je izvedena, če ima stavba mansardo. Zastareli razvodi elektrike so naslednji najbolj nevaren element. Po toliko letih je izolacija žic na robu razpada, zato je kompletna zamenjava električne napeljave običajno nujna. Tudi zaradi sodobnih gospodinjskih strojev, ki so kljub varčevalnim prijemom proizvajalcev razmeroma veliki porabniki elektrike. Posebej, če se naenkrat vključi več naprav lahko pride do preobremenitve in v najslabšem primeru do požara.
Naslednja šibka točka so lahko stari kanalizacijski odvodi. Litoželezne cevi, ki so jih vgrajevali v prejšnjem tisočletju po toliko letih lahko postanejo porozne ali razpokajo, zaradi notranjih neravnin pa je možnost zamašitve velika. Še posebej zaradi novih navad, ko stanovalci do konca opirajo pipe in voda teče v potokih. Zamenjava starih z novimi gladkimi plastičnimi in odlično zatesnjenimi odtoki je zato pametna odločitev. Sodobne sanitarije imajo vse dovode izvedene nizko nad tlemi, zato je zamenjava vodovodne instalacije ukrep, ki ga običajno izvedejo istočasno s kanalizacijo.
Sedaj so ostali še samo zidovi in tla. Če so prostori veliki, je oblaganje z mavčnimi ploščami ena od najhitrejših rešitev, ki bo občutno izboljšala tudi klimo v prostorih. Če je potrebno zamenjati še okna in stavbo izolirati se lahko izkaže, da bi bilo hišo najceneje podreti in na enak tloris postaviti sodobno grajeno stavbo.
