Tiskane izdaje
Ljubljana – Na povabilo Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji je našo državo znova obiskal znameniti ameriški fizik, inženir in nekdanji astronavt Nase Ronald Michael Šega. Pri njem je seveda neizogiben tudi podatek, da se je ta generalmajor ameriškega vojnega letalstva leta 1952 rodil v Clevelandu v slovenski izseljenski družini. V tem okviru se njegovi številni uspehi morda zdijo še večji kakor sicer.
Toda v resnici bi bila poklicna pot doktorja Ronalda »Rona« Michaela Šege impresivna za pripadnika katerekoli narodnosti. Profesor sistemskega inženiringa in podpredsednik raziskovalne fundacije za energetiko in okolje na državni univerzi v Koloradu, podpredsednik in izvršni vodja za ti dve področji na državni univerzi v Ohiu, med letoma 2005 in 2007 še namestnik državnega sekretarja za vojaško letalstvo, predvsem pa, seveda, dolgoletni astronavt ameriške Nase.
Leta 1974 je diplomiral iz matematike in fizike na akademiji ameriškega vojnega letalstva, leto dni pozneje magistriral iz fizike na Državni univerzi Ohia, leta 1982 pa doktoriral iz elektroinženirskih znanosti na Državni univerzi Kolorada, kjer je več let tudi predaval.
V letih 1987 in 1988 je bil tehnični vodja direktorata za laserje in aerovesoljsko mehaniko na akademiji ameriškega vojnega letalstva, nato pa izredni profesor fizike na univerzi v Houstonu. Šega je eden vodilnih raziskovalcev in vodij misije Wake Shield Facility – eksperimentalne znanstvene platforme, ki so jo v Zemljino »nizko« orbito, t. i. termosfero (na višini okoli 300 kilometrov) ponesli s space shuttlom.
Leta 1990 je postal kandidat za astronavta pri Nasi, štiri leta pozneje pa je že prvič poletel v vesolje – kot inženir poleta Discovery STS-60. Pozneje je usklajeval urjenje vesoljskih posadk v okviru sodelovanja med ZDA in Rusijo, kot pilot poveljnik pa vodil odpravo Atlantis STS-76, med katero se je ta raketoplan 24. marca 1996 združil z rusko vesoljsko postajo Mir.
Kot pilot ameriškega vojnega letalstva ima za seboj več kot 4000 ur letenja, kot veteran dveh omenjenih vesoljskih misij pa je v vesolju preživel več kot 420 ur. Natančneje – 17 dni, 12 ur in 25 minut. Je tudi avtor ali soavtor več kot sto znanstvenih razprav.
Ob tokratnem obisku Slovenije je Šega svojo karierno pot predstavil tudi predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu. »Občutki v vesolju niso zelo drugačni od teh na Zemlji, se pa tam resnično počutiš zelo majhen,« je ob tej priložnosti dejal znameniti astronavt. Z navzočnostjo v vesolju pridobivamo znanje in izkušnje, ki jih, vsaj nekatere, lahko uspešno uporabimo tudi na Zemlji.
S Slovenijo ga poleg krvnih (njegov oče je v ZDA prišel iz Loškega potoka) povezujejo tudi znanstvene vezi. O možnem sodelovanju se je že nekajkrat pogovarjal z vodstvoma Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan. Prednosti Slovenije so po njegovem mnenju »močan izobraževalni sistem, bogat človeški kapital ter kulturni in naravni viri«.
Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (AmCham Slovenija) velja za eno najaktivnejših in najvplivnejših mednarodnih poslovnih skupnosti v naši državi; ima že več kot 250 korporativnih članov. Kot prostovoljna, neprofitna in neodvisna organizacija je bila ustanovljena leta 1999 na pobudo družb Microsof, SRC informatika, Sava Tires, revizijske hiše Ernst & Young, McDonald's Slovenija, Eurest in Hermes Softlab. Ob 15-letnici delovanja so na slavnostno kosilo v Ljubljani povabili tudi znamenitega rojaka Ronalda Šego. Ra. K.
