Tiskane izdaje
Ljubljana – Brezplačnim lahkim plastičnim nosilnim vrečkam, ki nam jih je blagajničarka v trgovini še do nedavna vsakič pod roko stisnila cel šop, mi pa smo vanje potratno zmetali kupljeno blago in jih doma takoj odvrgli, bo odklenkalo.
Natančneje, odklenkalo bo takim škodljivim razvadam, saj bo s 1. januarjem 2019 za omenjene vrečke v trgovinah obvezno seči v denarnico, prodajalci in institucije, odgovorne za varstvo okolja, pa nas bodo poučevali, da plastične vrečke smetijo zeleni planet in ogrožajo številne morske živali.
S problemom zavržene plastične embalaže se srečuje ves svet, EU se ga je lotila tako, da je svoje članice zavezala s pravili, kako zmanjšati njeno porabo. Ta je po državah sicer različna, v povprečju pa po oceni v EU vsak potrošnik na leto uporabi okoli 200 plastičnih vrečk. Pri uporabi so najbolj ozaveščeni oziroma varčni potrošniki na Finskem in Danskem (s samo 4 vrečkami na prebivalca na leto), z uvedbo plačila so porabo hitro znižali tudi na Irskem, medtem ko vzhodnoevropske države spadajo v drugo skrajnost. Po ocenah naj bi v Sloveniji porabili do 150 vrečk na prebivalca na leto.
Po črki direktive
Evropska direktiva o zmanjšanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk iz leta 2015 določa, da morajo države članice EU do konca decembra leta 2019 zmanjšati porabo lahkih plastičnih vrečk na manj kot 90 na osebo na leto, do konca leta 2025 pa manj kot 40 na osebo. Od tod je vsaki državi prepuščeno, da sama oblikuje nacionalnim okoliščinam primerne in sorazmerne ukrepe, s katerimi bo dosegla ta cilj.
Na podlagi direktive je slovenska vlada julija letos sprejela uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, po kateri bo od 1. januarja 2019 na vseh prodajnih mestih v Sloveniji prepovedano brezplačno dajanje plastičnih nakupovalnih vrečk potrošnikom, ampak bo za vrečko treba nekaj malega plačati. Izjema ostajajo le zelo tanke plastične nosilne vrečke (tanjše od 15 mikronov), ki so med drugim, tudi zaradi zagotavljanja varnosti živil in standardov HACCP, namenjene za primarno embalažo nepredpakiranih živil, na primer sadja, zelenjave, rib, mesa in mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov, sveže pripravljenih sendvičev in drugih sveže pripravljenih živil. Tako bo lahko potrošnik še naprej posegal po sveži zelenjavi in sadju ter kupil le toliko, kolikor dejansko potrebuje – kar nenazadnje tudi zmanjšuje količino zavržene hrane.
Od vrečke do krožnega gospodarstva
Kot so pojasnili na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), za potrošnika to pravzaprav ne bo nekaj revolucionarnega, saj trgovci že sami omejujejo uporabo plastičnih vrečk in z različnimi akcijami spodbujajo njihovo večkratno uporabo. Tako pomagajo spreminjati tudi nakupovalne navade slovenskih potrošnikov. Praksa kaže, da se poraba vrečk vendarle že zmanjšuje, vedno več potrošnikov po nakupih s seboj vzame vrečko ali torbo iz bombaža oziroma materialov za večkratno uporabo.
»Trgovska podjetja so s svojim poslovnim ravnanjem in družbeno odgovornimi poslovnimi praksami v preteklosti dokazala, da se zavedajo pomena varstva okolja in trajnostne naravnanosti poslovanja. To pomeni, da poslovni subjekti že zdaj upoštevajo hierarhijo ravnanja z vsemi odpadki, zmanjševanje odpadkov pa je prioriteta tako v internih procesih poslovanja kot tudi v ponudbi za potrošnike,« pravi izvršna direktorica TZS Mija Lapornik.
Trgovci so v preteklosti izpeljali že vrsto odmevnih okoljskih akcij, uvedli so kartonske vrečke in zaboje, spodbujali stranke k uporabi lastnih vrečk za večkratno porabo iz tekstila in drugih do okolja manj škodljivih materialov. Mija Lapornik: »Zelo pozitivni odzivi dokazujejo, da je slovenski potrošnik okoljsko že dobro ozaveščen in pripravljen spoštovati nova pravila, to pa bo pripomoglo tudi k pospeševanju krožnega gospodarstva.«
Trgovci se že pripravljajo
Po informacijah TZS trgovci že prilagajajo svoje poslovanje zakonodajnim novostim, predvsem kar zadeva spremljanje in vodenje evidenc in poročanje o porabi plastičnih vrečk. To terja prilagoditev nekaterih poslovnih procesov, in sicer IT-opreme, logistike, ustrezno označevanje prodajnega prostora, boljšo organiziranost in usposobljenost kadrov. Po mnenju članov zbornice je časa za prilagoditev dovolj.
Izkoristiti pa bi ga morala tudi država, za informiranje in še boljšo ozaveščenost ljudi. Navaditi jih je treba, da bodo odpadne plastične vrečke pravilno odlagali v za to označene zabojnike, poskrbeti, da ne bi povečali porabe drugih vrst embalaže, približati jim je treba uporabo trajnostnih vrečk, jih seznanjati z vsemi okoljsko-nakupovalnimi novostmi. Tudi zato na TZS podpirajo pobudo ministrstva za okolje za izvedbo kampanje ozaveščanja o škodljivosti pretirane uporabe plastičnih vrečk za okolje in o pomenu trajnostnega zmanjševanja porabe vseh vrst embalaže.
Najpogosteje v trgovinah s tekstilom
V Lidlu Slovenija že zdaj na blagajnah ponujajo zgolj plačljive vrečke, izjema so tiste pri sadju in zelenjavi. V ponudbi imajo tudi vrečke, izdelane iz papirja in celo uporabne za kompostiranje, in plastične vrečke iz recikliranega materiala, pa tudi trajne vrečke za večkratno uporabo. Ker se tudi sami zavedajo problema plastičnih vrečk, kupce spodbujajo, da vrečke uporabijo čim večkrat.
Tanja Žagar iz trgovine Ježek v Kočevski Reki podpira vse ukrepe, ki spodbujajo bolj racionalno porabo plastičnih nosilnih vrečk, še posebej zelo tankih plastičnih, ki se ne uporabljajo za nepredpakirana živila, saj je njihova uporaba večkrat nepotrebna. V zadnjih letih opaža, da kupci v trgovino prinesejo že svojo vrečko oziroma pogosto uporabljajo ekološko sprejemljivejše materiale, ki omogočajo večkratno uporabo.
V Mercatorju so že leta 2008 prvi med domačimi trgovci z veliko akcijo »Okolju prijazen sosed« podarili trajnejšo nakupovalno vrečko vsakemu gospodinjstvu v Sloveniji in kupce spodbujali, naj se obnašajo trajnostno, naj plastične vrečke uporabijo čim večkrat, neuporabne pa naj odvržejo v ustrezne zabojnike. Od takrat je ozaveščenost o uporabi plastičnih vrečk v Sloveniji začela pomembno naraščati, prodaja plastičnih vrečk v Mercatorju pa se je takrat prvič zmanjšala. Medtem so tudi povečali delež vrečk iz reciklirane plastike. Na izvajanje uredbe se pripravljajo tako, da zagotavljajo ustrezno tehnično in informacijsko podporo na samopostrežnih blagajnah, izobražujejo zaposlene, iščejo primerne alternative neprimernim vrečkam.
Kot je pokazala raziskava Vrečka na vrečko (Ekologi brez meja), brezplačne plastične vrečke najpogosteje dobimo v tekstilnih trgovinah (najredkeje pa v živilskih). V Sportini Group pa pravijo, da v večini svojih franšiznih trgovin že uporabljajo za kupca brezplačne papirnate vrečke in tako sledijo standardom EU, sprejetim z direktivo. Vse trgovine Sportine Group bodo do zakonskega roka ravnale z embalažo in odpadno embalažo skladno z novo uredbo.
