LJUBLJANA – Če vam bodo na tržnici želeli prodati kumare za 2,5 evra, jih boste kupili po zelo visoki ceni. Ne da kmetom ne bi privoščil zaslužka, počasi se bomo vendarle morali naučiti, da je treba zgodnje vstajanje in delo po soncu in dežju pač pošteno plačati. Gre za to, da so odkupne cene zelenjave v primerjavi z lanskim letom upadle za 25 do 30 odstotkov, a so hkrati še vedno višje od tistih leta 2012, ko je bila res kriza in smo pisali, kako so krškopoljski kmetje puščali solato na polju, da je segnila. Letos ni tako hudo, ob obilnem pridelku je bil padec cen pričakovan, toda hkrati so se zgodile tri stvari, ki kmete in zadruge skrbijo bolj kot trenutne nižje cene od lanskih. To so embargo izvoza v Rusijo zaradi ukrajinske krize, poplave minuli teden ter zlasti nevarno visok nivo podtalnice, ki denimo zaliva korenine zelenjave.
Cene upadle, a pridelka več
Kot nam je povedal direktor Kmetijske zadruge Krka Novo mesto Jure Vončina, so cene sicer upadle, a hkrati smo pridelali za 20 odstotkov več kot lani. »Pri nekaterih poljščinah kmetje žanjejo rekordne pridelke.«
Padec cen je res strahovit. Lani so kmetje lahko mladi krompir prodali zadrugam ali trgovcem po 77 centov, letos jih iztržijo le 40, cena je v povprečju nižja za 45 odstotkov. Zakaj omenjamo mladi krompir? Ker kmetje pri prodaji starega tako rekoč izpadejo iz igre, saj trgovci uvozijo in prodajajo takšnega krepko pod ceno pridelave v Sloveniji.
Kumare so kmetje lani prodajali po 68 centov, letos so za njih konec avgusta iztržili 14 odstotkov manj kot lani, 58 centov. Za solato gentile so lani iztržili 1,37 evra, letos le še 86 centov. Papriko so jim lani plačali po 1,90 evra, letos 1,58. Lanska prodajna cena bučk je bila 86 centov, letos le 58.
Mleko bomo prodali, meso težje
Embargo na izvoz hrane v Rusijo zaradi ukrajinske krize je najprej vznemiril sadjarje in zelenjavarje, cena jabolk je sicer upadla tudi zaradi starih zalog v hladilnicah, ki bi se ob izvozu v Rusijo praznile, tako pa sadjarji nimajo kam z njimi.
Vončina je sicer priznal, da so ukrajinsko krizo v zadrugi čez poletje nekako zvozili, toda pridelek je bil po Evropi letos zares obilen. Bolj so zaskrbljeni mlekarji in mesnopredelovalna industrija. V Sloveniji pridelamo 600 milijonov litrov mleka, kar je za dobrih 15 odstotkov več, kot porabimo. Izvažamo ga predvsem v Italijo in na Hrvaško. Pri mesu nimamo takih presežkov, morda pridelamo 5 odstotkov več govedine, kot je pojemo. Preteča kriza bo izzvala predvsem pritisk na Slovenijo z nižjimi cenami.
Pri mleku se bomo verjetno ubranili, saj bomo še naprej izvažali. Kupec namreč težje na hitro menja ponudnika, saj razmišlja dolgoročno, da bo dobil kakovostno mleko po sprejemljivi ceni tudi takrat, ko ga ne bo ali bo cena odskočila. Povsem druga zgodba pa je meso, ki se ga da zamrzniti, mleka pač ne, in prodati naslednje leto. Nižje cene uvoženega mesa bi tako lahko ogrozile domače pridelovalce. Ena od možnosti, da dolgoročno zaščitimo domače kmete in sebe, je, da postanemo zahtevni kupci in zahtevamo domačo zelenjavo in meso.
Podtalnica ogroža korenine
Če so bili hidrologi leta 2012 zaskrbljeni zaradi nizke podtalnice in kritičnega pomanjkanja podzemnih zalog vode, je ta trenutek podtalnica ponekod tako visoka, da zaliva nasade zelenjave. Na Krškem polju so poplave v minulih dneh po besedah Vončine zalile približno tri hektarje z zelenjavo zasajenih površin.
Že pred enim mesecem pa nas je poklical kmet Davorin Simončič iz Velikega Mraševega pri Podbočju in povedal, da mu je podtalnica zalila nov nasad kumar. Vončina je potrdil, da podtalnica ogroža nasade zelenjave, nihče si ne upa napovedati, kaj se bo zgodilo.
Hkrati nam je glede prodanega soseda priznal, da so v zadrugi letos v Mercator prodali kar 120 ton zelenjave več kot v enakem obdobju lani, kar pomeni, da se trgovec ne odreka slovenskim kmetom. Kot kaže, ravno nasprotno. Čeprav smo letos menda po nekaterih izračunih na oko poleti zaradi hladnega vremena pojedli vsaj za 10 odstotkov manj zelenjave kot prejšnja leta.
