Bled z adrenalinsko popestritvijo ponudbe: preizkus neustrašnosti 60 metrov nad tlemi

Slovenski turistični biser so tudi letos preplavili turisti, na vrhuncu poletne sezone se Bled duši v avtomobilski pločevini, jezero je polno kopalcev. Le dober streljaj od njegovega središča pa o gneči ni sledu. Zdi se, da lahko le izbranci uživajo v miru in lepotah neokrnjene narave, zaradi katerih turisti pravzaprav v Slovenijo prihajajo na dopust.

Dolina Save Dolinke je bila pred več kot desetletjem v središču pozornosti javnosti na Bledu. Tedaj so namreč v Savskih elektrarnah načrtovali izgradnjo izravnalnega jezu pod hidroelektrarno Moste. Domačini so se načrtu potopitve doline, ki jo domačini poznajo kot Brje, uprli in zamisel na referendumu zavrnili. Potem so Brje za širšo javnost spet postale nezanimive, razprave o potencialu doline pa so zamrle.

Eden najbolj gorečih nasprotnikov potopitve doline in območja Brja je bil Miloš Ažman, ki je že tedaj izpostavljal, da bi morali v dolini namesto energetskega potenciala prepoznati turističnega. Šele več kot desetletje zatem je uresničil zamisel, da bi dolino drugače približal oziroma predstavil turistom in izkoristil njen turistični potencial. Ne tako, da bi turiste popeljal po brezpotjih doline, ampak tako, da bi jim omogočil spoznati jo iz zraka, torej skoraj tako, kot Brje vidijo ptice.

Podjetniški projekt

Iz zamisli je nastal 250.000 evrov vreden podjetniški projekt, v okviru katerega so nad dolino z enega brega na drugega potegnili pet jeklenic za spust (zipline). Med seboj povezane zaporedne jeklenice obiskovalcem omogočijo drugačno doživetje doline, ki je znana tudi po nahajališčih lehnjaka in kot kraj, kjer raste zaščitena loeselijeva grezovka iz vrst orhidej. Čeprav iz zraka turisti drobne orhideje ne morejo opaziti, pa jim spust po vsaki od petih okoli 500 metrov dolgih jeklenic po žilah požene precej adrenalina.

Po mir in adrenalinske užitke se je v dolino pred dnevi odpravila skupina turistov, ki smo jih spremljali na dogodivščini. Prvič je Slovenijo med drugim obiskal nizozemski par Dennis in Renee. V Slovenijo sta prišla zaradi naravnih lepot in aktivnosti v naravi, o katerih sta veliko slišala na Hrvaškem, kjer sta dopustovala. Za naslednji dopustniški cilj sta izbirala med Črno goro in Slovenijo in se odločila za drugo. Tako sta skupaj z drugimi udeleženci v ponedeljek dopoldne pred informacijsko pisarno sredi Bleda čakala na začetek avanture. Z dvema kombijema smo se skupaj z vodnicama Ano in Sašo odpeljali proti vasi Breg, ki leži na levem bregu Save Dolinke in kjer se zipline Dolinka začne. (Septembra bodo začeli uporabljati še dve jeklenici in jih bo skupno sedem, dogodivščina pa se bo začela na robu Homa na desnem bregu Save Dolinke.)



Po uvodni predstavitvi osnovnih pravil spusta in spoznavanju opreme se je lahko začel preizkus neustrašnosti, saj je jeklenica na nekaterih delih razpeta celo 60 metrov nad trdnimi tlemi. Na drugi strani doline smo tako počakali Dennisa, ki je začetek spusta po prvi od petih jeklenic označil za nekoliko strašljiv. Prvi vtis tesnobe so odgnali lepa kulisa, ki jo ponujajo zeleni gozdovi v dolini ob reki ter lepi razgledi na Julijske Alpe in Triglav, Pokljuko, Jelovico, Karavanke s Stolom, ki soustvarjajo nepozabno doživetje, je povedal sogovornik. V šali je dodal, da se je spuščal kar nekoliko prehitro, da bi lahko v razgledih, kakršnih ne more doživeti doma na Nizozemskem, kjer pravih vzpetin sploh nimajo, užival dlje.

Med krajšim sprehodom do izhodišča druge jeklenice so udeleženci lahko spoznali tudi živi slovenski ponos. V ogradi tik ob poti na robu gozda se je namreč pasla manjša čreda lipicancev, ki jih turisti niso kaj prida motili med pašo in so se ležerno nastavljali radovednim pogledom in fotografskim objektivom.

Čeprav so se po prvi jeklenici udeleženci spustili še s cmokom v grlu, je bilo nadaljevanje precej bolj sproščeno, kar je ugotavljal tudi Mariborčan Jure, ki je s sestro Niko užival v rojstnodnevnem darilu staršev. Spust je prava mešanica lepe narave, adrenalina in zabave, je dejal mladenič, podobne vtise je imel tudi Nizozemec Reinald. »Dobil sem opremo, vodnici sta me zelo profesionalno naučili uporabljati jo in mi omogočili spoznati lepo naravo iz zraka,« je povedal in dodal, da visoko nad tlemi, vpet le v varnostni pas, niti en trenutek ni imel občutka, da bi lahko šlo kaj narobe in ga zato ni bilo strah in se je lahko prepustil užitkom.

Nepozabna lepota

Po dobrih dveh urah spuščanja po jeklenicah in nekaj krajših sprehodih od ene do druge se je dogodivščina zaključevala. Na koncu naše poti, na travniku nedaleč od Savskega mostu pod Betinovim klancem, smo Dennisa, ki se je po jeklenicah že spuščal v drugih državah, prosili za primerjavo. »Najvišji, najdaljši in najlepši, skratka najboljši,« je v kratko oceno strnil vtise Nizozemec, ki se mu je tako kot drugim udeležencem cena za spust (55 evrov) zdela primerna.

Ko smo se v kombijih vračali proti središču Bleda in opazovali razgreto avtomobilsko pločevino na cestah in množice turistov, smo se vsi skupaj šele lahko zavedali, da smo bili ves čas le za streljaj oddaljeni od natrpanega turističnega bisera, in spoznali, da Bled ni le Bled. Vsi smo se lahko strinjali, da je Bled šele »z okolšno ta, podoba raja«, kar je že davno izpostavil naš največji pesnik France Prešeren.

Bled je res lep in privlači množice turistov z vseh vetrov. A bolj kot nepozabna lepota, ki jo ima Bled, ljudem v spominu ostanejo predvsem doživetja. Kakšno je doživetje turistov, ki iz oddaljenih držav pridejo na Bled, da se tamkaj zapeljejo s pletno, obiščejo grad in pojedo kremno rezino, res nismo spraševali, verjamemo pa, da lahko doživeta lepota, narava in mir v neposredni okolici Bleda vtise le poglobijo. Danosti, s katerimi bi lahko dopolnili obstoječo ponudbo, je več kot dovolj, da bi na eni strani zadovoljili doživetij željne turiste in na drugi uresničili zamisli direktorja Turizma Bled Tomaža Roglja, ki izpostavlja upravljanje turističnih tokov (zunaj strogega središča Bleda).