GOSPODARSKI MINISTER

Ali veste, Slovenci, 
koliko ste dolžni?

Objavljeno 30. oktober 2014 17.21 | Posodobljeno 30. oktober 2014 17.22 | Piše: Jadran Vatovec

Cerar le še ni našel kandidata, ki bi si želel biti gospodarski minister.

Mag. Alenka Bratušek in dr. Dušan Mramor (desno): slednji kot da zgolj nadaljuje varčevalno politiko prejšnje vlade? Foto: Blaž Samec/Delo

LJUBLJANA – Odločitev predsednika vlade dr. Mira Cerarja mlajšega, da bo najbolje, če kar dr. Dušan Mramor začasno (resda samo do imenovanja novega gospodarskega ministra) poleg ministrstva za finance vodi tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), je na prvi pogled, lahko bi rekli, logična. Prvič zato, ker predsednik vlade menda še išče najprimernejšega kandidata za novega ministra oziroma se še ni odločil, koga bi kazalo predlagati. Zares sposobne potencialne kandidate za gospodarskega ministra bo, roko na srce, zelo težko prepričal, naj sprejmejo tako nehvaležno in nepomembno politično funkcijo. Drugič – na to smo v Slovenskih novicah že opozarjali –, le zelo redki v tej državi se še slepijo, da ne glede na vse najbrž potrebujemo prav takšno gospodarsko ministrstvo, kakršno je začel voditi in že po enem mesecu zapustil vplivni član SMC Jožef Petrovič. Drži, vsak kolikor toliko dobro obveščen kandidat za novega gospodarskega ministra se bo moral, če ni zgolj zbiralec političnih funkcij, že vnaprej sprijazniti, da v pristojnosti MGRT niso več energetika, elektronsko komuniciranje, črpanje evropskih sredstev itn. Pa niti to še ni vse: nova gospodarska ministrica ali novi gospodarski minister se bo pri svojem delu nujno moral podrejati »finančno-gospodarskemu nadministru« dr. Mramorju. No, nekateri v deželi na domnevno sončni strani Alp bi bili kljub povedanemu pripravljeni sesti dobesedno v kateri koli oblastniški fotelj. Tudi to je žal res.

Mimogrede, ni res, da je Petrovič po zelo resnih obtožbah Javne agencije za varstvo konkurence, češ da je osebno sodeloval pri zelo spornem (ne samo z etičnega vidika) kartelnem dogovarjanju DZS, Mladinske knjige Trgovina in podjetjem Extra Lux, odstopil z ministrskega položaja predvsem zato, da ne bi obremenjeval dela in ugleda Cerarjeve vlade. Ne, poudaril je, da želi odstopiti prav zato, da bi s pomočjo DZS pa tudi SMC laže dokazal, da je nedolžen. Tako da slovenske javnosti zdaj potrpežljivo čakajo, da bosta on in SMC (točno, premier Cerar je trdil, da Petroviču popolnoma zaupa) obljubo tudi izpolnila.

Še večji največji možni obseg zadolževanja

Skratka, vodenje MGRT je začasno prevzel finančni minister Mramor, ki je sicer tudi daleč najpomembnejši utemeljitelj in zagovornik prvega rebalansa proračuna v mandatu Cerarjeve vlade. Z rebalansom proračuna za letos (zato ker bo morala naša prezadolžena država samo za obresti plačati 150 milijonov evrov več, kot sta napovedovala vlada mag. Alenke Bratušek in prejšnji finančni minister dr. Uroš Čufer, in ker je treba iz proračuna zagotoviti tudi še dodatnih 124 milijonov evrov za pokojnine) pa se bo tudi primanjkljaj povečal že na 1,2 milijarde evrov. Govoričenje o tem, da je razlika pri višini proračunskih prilivov – luknja je nazadnje menda znašala 237 milijonov evrov – zgolj posledica neuveljavitve protiustavnega nepremičninskega davka, je zgolj populistično govoričenje. Pravni strokovnjaki, ki ta hip sedijo v vladi SMC, SD in Desusa, bi zagotovo morali vedeti, da se nečesa, kar je protiustavno, preprosto ne more in niti ne sme uveljaviti.

Skratka, ker pa predlaganega rebalansa ni mogoče uresničiti brez hkratnega najvišjega možnega dviga obsega zadolževanja Slovenije v tujini, namerava koalicijska večina v državnem zboru potrditi še novelo zakona o izvrševanju proračuna, s katero bi vendarle dobili pravno podlago za ekstremno povečanje zadolženosti naše države še pred koncem leta 2014 – s 4,87 milijarde evrov na 5,95 milijarde.

Tako da se bo vrtoglavo zadolževanje Slovenije oziroma slovenskih davkoplačevalcev spet lahko nadaljevalo. Ne zgolj da se bo lahko, se je že začelo nadaljevati: Slovenija je predvčerajšnjim izdala za eno milijardo evrov sedemletnih obveznic, ki bodo v izplačilo resda zapadle šele 24. marca 2022. To pomeni, da smo se letos v tujini zadolžili že za več kot 5,5 milijarde evrov. In kaj še pomeni za posameznega slovenskega državljana? Pomeni, med drugim tudi to, da se je dolg vsakega slovenskega davkoplačevalca predvčerajšnjim (z izdajo novih državnih obveznic) povečal za 485 evrov. Že na 12.100 evrov.


Se Cerar sploh razlikuje od Bratuškove?

Nekdanji državni sekretar, poslanec Janševega SDS mag. Andrej Šircelj opozarja, da nas je Cerarjeva vlada dodatno zadolžila po obrestni meri, ki znaša približno 2,4 odstotka, kar pomeni, da nas je zadolžila pod slabšimi pogoji, kot to počnejo z nami primerljive države, ki poiščejo poceni vire za financiranje svojih zagat predvsem pri Evropski investicijski banki: »Davkoplačevalci bomo zato znova plačevali previsoke obresti.« Zaradi tega so v opoziciji prepričani, da tako rekoč ni razlike med varčevalni ukrepi vlade mag. Alenke Bratušek in tistimi, ki jih zdaj zagovarja vlada dr. Mira Cerarja.

 

Deli s prijatelji