Tiskane izdaje
Evropski prvaki so s pol moči in z nenehnim menjavanjem moštva v vsaki tekmi opravili s skupinskim delom tekmovanja, ki so ga Ronaldo in drugi proti Novi Zelandiji začinili še z najvišjo zmago s 4:0. Mehika je potrdila, da jo od velikih loči samo še zmaga ali dve v najpomembnejših tekmah. Nemčija je naivnemu Kamerunu spet dala lekcijo zrelosti, Čile pa je hodil po robu, a se je le izognil avstralski zanki.
Največje razočaranje je Rusija. Gostiteljica svetovnega prvenstva prihodnje leto je v odločilni tekmi izgubila z Mehiko in v generalki pogorela na vseh ravneh: na tekmovalnem in organizacijskem. Tretje mesto v skupini in slab obisk tekem, na katerih ni igrala Rusija, so že sprožili nemir. »Ko se bodo strasti umirile, bomo opravili analizo. Verjemite mi, natančna bo in temeljita,« je prvi stopil v ospredje selektor Stanislav Čerčesov, najodgovornejši za polom na »generalki«.
Je nekdanji vratar z bleščečo kariero v na mednarodni ravni tretjerazredni avstrijski ligi sploh ustrezen mož za Rusijo, ki se vse težje spopada z nogometno nemočjo? Selektor je za igralca, vrednega največjega zaupanja in največje avtoritete, v moštvu postavil vratarja CSKA Igorja Akinfejeva. A kapetan vedno naredi nekaj, česar ne bi smel. »Dopuščamo mu veliko, tudi njegovo neprimerno komunikacijo z zunanjim svetom, ampak nekaj moramo dobiti v zameno. Na primer, da vnaša v moštvo mirnost, zanesljivost in odločilne poteze. Takšen je samo pri CSKA. Ko ga res potrebujemo, Akinfejeva ni,« se kapetan, glavni krivec za spodrsljaj proti Mehiki, ni izognil kritikam. V 101. reprezentančni tekmi je Akinfejev storil neumnost na robu kazenskega prostora po 80 m dolgi podaji. Mehičan Hirving Lozano je brez težav žogo porinil v mrežo in zabil predzadnji žebelj v rusko krsto. Zadnjega je z izključitvijo v 68. minuti veteran Jurij Žirkov.
Ruska javnost je enotna. »Samo tri točke so premalo. Medcelinski pokal se je izjalovil. Če bi bil ruski nogomet tako dober, kot je država in kot so štadioni, potem bi bila Rusija zanesljivo v polfinalu. Naša strast je ugasnila že zdaj.« To so očitki kritične javnosti, s katerimi se bodo vse do pravega SP prihodnje leto srečevali v ruskem nogometnem taboru. Realnost je, da ni kaj prida znakov, da bi bilo lahko čez leto dni kaj boljše, potem ko je bila Rusija že na lanskem eeuru v Franciji najslabša med 24 udeleženkami.
V Rusiji so tudi realisti. »Ta ekipa ima malo talenta, a veliko volje. Če bi pred leti bolj nadarjene reprezentance imele toliko srčnosti, bi dosegle več. Bodimo iskreni, le redki so upali, da bomo zmagali na turnirju. Od vseh reprezentanc na medcelinskem tekmovanju le Rusija ni osvojila ničesar v zadnjih letih. Celo Nova Zelandija je. Že leto dni ni imela tekmovalne tekme,« je nalil čistega vina novinar vplivnega športnega dnevnika Sport express. Pri tem časopisu so šli še korak dlje. »Nogomet in država sta sistema. In goljufanja sistema se ne dovoli,« so usmerili strelice proti krovni organizaciji, ki da je neuspešna v spodnjem delu ruske nogometne piramide, bazi, ki da ima neustrezno razvojno politiko. Pa čeprav poskušajo posnemati nemški izobraževalni proces.
