Tretji bojevnik s čelado je izjemno odkritje

Novo mesto – Dolenjski arheologi so po dobrih desetih dneh raziskav na Kapiteljski njivi naleteli na izjemno odkritje. Velikost grobne jame, bronasta čelada in uvožena lončena posoda ga opredeljujejo kot knežji grob, ki spada v četrto stoletje pred našim štetjem.

Da gre za izjemno odkritje neprecenljive vrednosti, zgovorno pove tudi podatek, da so arheologi v noči s srede na četrtek najeli celo varnostno službo, ki je budno bedela nad odkritjem. Negovska čelada, ki je dobila ime po kraju Negova v Slovenskih goricah, je značilen grobni pridatek bojevnikov knežjega sloja jugovzhodne halštatske skupine, je povedal vodja izkopavanj in kustus Dolenjskega muzeja Borut Križ.

Čelade so statusni simbol in se pojavljajo samo v najbogatejših grobovih tistega časa. V Novem mestu so doslej poznali dve tovrstni čeladi. Prva je bila najdena v Kandiji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, druga pa pred dobrim desetletjem prav tako na Kapiteljski njivi, kjer je zdaj najden še tretji novomeški primerek. Po drugi svetovni vojni sta bili v Sloveniji najdeni le še dve negovski čeladi v Zasavju in Stični. Lončena posoda pa spada med prestižne uvožene izdelke. Kakovostno žgana posoda je okrašena s slikanim geometrijskim okrasom. Po obliki spada med kraterje, ki so jih izdelovali v Apuliji in so k nam prihajali po trgovskih poteh. Inventar tega groba halštatske elite dopolnjujeta še železno orožje in pasna garnitura.


Po Križevih besedah so pred dnevi na zahodnem delu Kapiteljske njive našli tudi sedem žarnih grobov iz 9. in 8. stoletja pred našim štetjem, ki spadajo v bronasto dobo, in več skeletnih grobov iz starejše železne dobe, od katerih sta dva obložena s kamenjem.

»Običajno sta takšna grobova najstarejša in ležita v centru gomile. Toda tik ob njiju je ležal zelo velik, kar 315 centimetrov dolg in 140 centimetrov širok grob, ki smo ga raziskali. Spada med najpomembnejše grobove starejše železne dobe na Slovenskem in dopolnjuje sliko halštatskodobne družbe in bojevniškega sloja na Dolenjskem. Hkrati kaže na intenzivne evropske povezave in na vpetost slovenskega prostora v mednarodno trgovino, ki jo je omogočala domača proizvodnja železa,« je razložil Križ.

SOS za dediščino naroda

Predmete restavrirajo tudi v Mainzu v Nemčiji, kjer je najboljša restavratorska delavnica na svetu in v kateri so doslej opravili precej analiz, ki kažejo grozljivo sliko. Kovinski predmeti v zemlji se bodo zaradi kislega dežja, ostankov škropljenja za zatiranje škodljivcev in zmrzali povsem razkrojili, če ne bodo pohiteli z izkopavanji. Detektor kovin, ki ga uporabljajo pri svojem delu, velikokrat kovinskih predmetov sploh ne zazna več, kar je znamenje za alarm, opozarja Križ.

Mačehovski odnos MK

Na ministrstvu za kulturo (MK) so za Delo povedali, da za arheološka izkopavanja ne bodo namenili denarja, ker da skladno z izdanim kulturnovarstvenim soglasjem za leto 2018 krijeta stroške muzej in novomeška občina (10.000 evrov). »Preseneča nas ignoranca ministrstva za kulturo, ki ne prepozna pomena arheoloških izkopavanj. Najdbe v Novem mestu niso prepotenciranje pomena našega območja kot arheološke zakladnice, saj so nacionalnega in svetovnega pomena,« pravijo v kabinetu župana Gregorja Macedonija, ki se sprašujejo, kateri uradniki odločajo o prioritetah sofinanciranja na področju arheoloških izkopavanj v Sloveniji.