Prva ameriška dama Melania Trump je med obiskom Gane prvič od nastopa funkcije spregovorila v daljšem televizijskem intervjuju za ameriško televizijo. Menda jim je zagotovila, da jo lahko vprašajo kar koli, in to so tudi storili, četudi je nazadnje večino poizvedb o soprogovih škandalih ovrednotila za medijske izmišljotine, ki je ne zanimajo preveč. Sicer se je Melania v Afriki po mnenju najrazličnejših strokovnjakov odrezala izvrstno, z izjemo klobuka in nekaterih dodatkov, ki so spomnili na modni slog kolonialistov. To je neprimerno, saj se vendarle pretvarjamo, da je naveza Zahoda in Afrike posledica obojestranskih simpatij. Še bolje se je na obisku Afrike znašel Trumpov kolega, ameriški raper Kanye West, ki je ta teden med otroke v Ugandi razdelil športne copate svoje znamke, ki so sicer na voljo za okoli tristo dolarjev. Kakšna darila je v Afriko nesel predsednik Borut Pahor, ne vemo, smo pa seznanjeni, kaj so na nedavnem uradnem obisku v Etiopiji poklonili njemu. Dobil je svoj portret, namesto na običajnem platnu ovekovečen na krznu koze, vpetem v zlati okvir.

Pahorjev sin glasbeni menedžer, Plestenjak ni za prazne pogovore

Predsednikov sin Luka Pahor si je medtem poiskal študentsko delo. V časniku Svet24 poročajo, da je po novem menedžer izvajalcev moderne glasbene zvrsti trap. V časopisu so se ob tej informaciji spomnili predvsem na to, da se je s poslom v osemdesetih ukvarjal tudi Borut Pahor, ki je takrat zastopal svojega sošolca iz srednje šole Giannija Rijavca oziroma njegovo zasedbo Big Ben kvartet. Rijavec se je ob priložnosti spominjal starih uspehov, na primer dneva, ko jim je Pahor uredil nastop v hotelu Maestoso v Lipici. Menda si je natisnil celo vizitke.

Še uspešneje zastopajo Jana Plestenjaka, ki ta teden kljub že razprodanemu koncertu v Stožicah nadaljuje obhod po domačih tabloidih. Tokratna postojanka je revija Story. »Sončna svetloba je pronicala skozi stekleno streho v lobiju ljubljanskega hotela. V njegovem kozarcu viski, ob njem skodelica arašidov,« so v literarnem slogu orisali vzdušje pred pogovorom, ki ni bil prazen, saj Plestenjak zatrjuje, da za takšne nima tolerance. »Življenja je škoda za brezbarvno vzdušje,« je pojasnil po tem, ko je še enkrat pomodroval o ženskah, ki izbirajo partnerje z dobro genetiko za nadaljevanje rodu, in drugih vidikih odnosa med spoloma, ki zaradi sistemske kastracije moških ni več, kakršen bi moral biti. Nova je izjava, da ni zagovornik globalizacije, v konkretnem primeru Slovenije pa se mu zdi moteče, da smo nespoštljivi do sebe, lastnega jezika in domovine.

Hamo je nosil figo, še preden je bilo to moderno

Od tarnanja k iskanju rešitev – spoštovanje do domovine sta demonstrirala hiphop izvajalec oziroma mojster borilnih veščin Denis Chorchyp in Oto Pestner, saj sta pod okriljem trgovine proteinskih dodatkov posnela skladbo in videospot o Kranjski Gori. Moj kr'j se imenuje popevka, ki je nastala, da bi mlade spodbudila k izkoriščanju svojih potencialov in spoštovanju starejših, zaradi česar je Chochyp k sodelovanju najbrž povabil Pestnerja. »Vedno iščem nove glasbene izzive, saj vem, da so še stvari, ki bi jih rad preizkusil. Tudi v modernih tokovih slišim veliko dobrega in vedno rad sodelujem v drugih žanrih,« je o novem projektu reviji Lady priznal Oto Pestner, ki se je pred nekaj leti s pesmijo Dober dan, knežje mesto poklonil Celju.

Poleg vzgojnih tematik so se v aktualnih edicijah rumenega tiska posvetili še lepoti in kulinariki. V reviji Zvezde so med estradniki pripravili tradicionalno anketo na temo aktualnega sezonskega pridelka, tokrat kostanja. Manekenka Sabina Remar je priznala, da ima v nasprotju z večino raje kuhanega, pri stojnicah s pečenim pa ne boste srečali niti čuka Jerneja Tozona, saj si ga načeloma nabira sam. Še k lepoti: Zvezdam je glasbenik Matevž Šalehar - Hamo opisoval, kako se frizira. Pohvalil se je, da si je lase na vrhu glave v figo spenjal, še preden je bilo to moderno, umiva pa si jih dvakrat na teden in jih suši naravno – s sušilnikom izjemoma pozimi, ko je sezona prehladov.

Moderni župniki pijejo kavo in pred molitvijo skačejo s kolebnico

Ljudi, ki so se odpovedali tovrstnim zemeljskim nečimrnostim, predstavljajo na katoliškem spletnem portalu Aleteia. Rekrutirali so Martina Goloba, tridesetletnega župnika iz Srednje vasi v Bohinju, ki bo v svojem spletnem videodnevniku dokazoval, da niso vsi duhovniki »plešasti, debeli in tečni«. »Župniki molijo in so ves čas na kolenih, župniki samo študirajo in so pametni ali pa hodijo na 'fensi' večerje in dobro jedo. A to je daleč od tega, kar počnem. Včasih se pohecam: večina poročenih moških želi postati duhovnik, pa ne vem, zakaj. No, saj so odrekanja, ampak ne vem…« razmišlja župnik, ki očitno ni seznanjen z bolj neprijetnimi stereotipi o duhovnikih in Katoliški cerkvi.

»Zakaj župnika sploh potrebujemo? Glede na to, da vsak večer dokaj utrujen hodim spat, je to dober znak. Očitno je povpraševanje,« v nadaljevanju videa poudarja pomen tržnega povpraševanja, sicer pa se mu delo župnika ne zdi preveč zapleteno. »Malo med ljudi, letim sem in tja, malo zase, malo za druge, malo za boga, meni se zdi krasno,« opisuje Golob službo in ekskluzivno za gledalce še svoje tipično jutro. »Zjutraj ob sedmih sem vstal, spil kavico, skakal s kolebnico, šel v kapelo, zmolil brevir in en rožni venec – to je zato, ker smo v mesecu oktobru, pa je fino, da je rožni venec – potem sem hitro letel na Studor, to je hrib. Povzpel sem se tisoč metrov. Gor pa dol, v uri pa pol sem to naredil, tako da nihče ne more govoriti, da nimam dela in čas zapravljam v naravi.« S takšno rutino se sicer ne strinjajo vsi, saj se je v komentarjih pod posnetkom na youtubu oglasil Jan J., ki meni, da je tovrsten potek dogodkov za župnika povsem nesprejemljiv. Takole ga je okaral Jan: »Stari svetniki so učili, da moli v hipu, ko se zbudiš, da se duša očisti nesmislov noči. Potem je zajtrk, šele nato kavica, če jo mlad človek res potrebuje.«

Z religioznimi zadevami se medtem ne obremenjuje dramska igralka Polona Vetrih, ki bo ta konec tedna v ljubljanski Drami predstavila odrsko izpoved o svojem življenju in karieri z naslovom Ne pozabite na rože. Reviji Jana je v intervjuju zaupala, da vere ne potrebuje, saj je umetnica, v cerkvah pa si vseeno rada ogleda lepe freske, vitraže oziroma tam posluša orgle.