Na Luno 
po dragocene minerale

MOSKVA – Rusija je že večkrat javno izrazila načrt, da bi na Luni postavila stalno bazo in začela izkoriščati njene naravne vire. Te napovedi so sprva zvenele kot znanstvena fantastika, zdaj pa začenjajo dobivati konkretne obrise. Državna vesoljska agencija Roscosmos je začela izvajati vrsto eksperimentov, v katerih se vesoljci soočajo z razmerami na našem naravnem satelitu. Pri tem uporabljajo posebno platformo, ki jo je v začetku 70. letih izdelalo rusko podjetje RSC Energia. S testom bi radi ugotovili, s kolikšno lahkoto bi vesoljci hodili po površju Lune in kako bi po njej lahko upravljali vozila. Cilj je, da bi do leta 2030 na Luni stalno bivalo 12 kozmonavtov.

Te poskuse izvajajo, da bi odkrili, kje so največji izzivi gibanja in delovanja na Luni. »Ne nazadnje, po Luni ni najbolj preprosto hoditi, še posebno če ste v vesoljskem oblačilu,« je povedal Aleksander Polišuk, vodja oddelka za raziskave.

Novi eksperimenti bodo postavitev baze na Luni naredili še verjetnejšo. Po dosedanjih načrtih naj bi leta 2024 na Luno poslali prvo ladjo, ki bo iskala primeren prostor za postavitev prve kolonije, ljudje pa naj bi tja odpotovali približno šest let pozneje. »Želijo ugotoviti, kako se ljudje odzivajo na delo na Luni, radi bi ocenili njihov potencial,« je dodal Aleksander Kaleri iz podjetja RSC Energia. Šele ko bodo odstranili večino neznank, se bodo strokovnjaki lotili logistike in dokončnega oblikovanja stalne baze, pristajalnih elementov, vozil in drugih pomembnih stvari.

Osnovno poslanstvo baze na Luni bo raziskovanje in kopanje dragocenih mineralov. Številni so prepričani, da bo imela tudi vojaške naloge. Sprva bodo v njej živeli največ štirje ljudje, to število pa se bo potem povečalo na 12. Energijo za svoje delovanje bodo pridobivali s pomočjo elektrarne, ki bo pod tlemi na enem izmed Luninih polov. Pod zemljo bo tudi zaklonišče, kamor se bo lahko zatekla posadka, če bo potrebovala zatočišče pred sevanjem ali jedrskimi napadi. Celoten projekt naj bi bil izveden v šestih poletih rakete angara, ki jo trenutno še razvijajo. Z vsakim poletom bodo na Luno ponesli en modul, tako se bo postaja sestavljala kos za kosom. Gre za podoben način gradnje, kot ga je bila deležna Mednarodna vesoljska postaja. Sestavljanje baze na Luni naj bi bil zelo dolgotrajen proces, strokovnjaki ocenjujejo, da bodo potrebovali približno deset let. Prvi polet s človeško posadko naj bi se zgodil leta 2029. To je javno napovedal predsednik podjetja RSC Energia (v 38-odstotni lasti ruske države) Vladimir Soltnsev, ko se je lani oktobra udeležil konference o vesoljski tehnologiji v Moskvi. Prejšnji mesec pa je njegovo podjetje razkrilo osnutke za 11,4-tonsko vesoljsko plovilo, ki se bo lahko uporabljajo znova in znova. V petih dneh bo sposobno na Luno odpeljati ljudi in opremo. Gre za prve rezultate projekta Ryvok.

Svoje vesoljsko vozilo bodo najprej odpeljali na Mednarodno vesoljsko postajo s sojuzom in raketami angara. Pred poletom na Luno bodo na vesoljsko postajo dostavili še pogonsko enoto z gorivom. S tem pristopom se bo polet drastično pocenil. Ob vrnitvi na Zemljo bi se vesoljsko plovilo začelo ustavljati s pomočjo 55 kvadratnih metrov velikega padala. Trenutno so ruski sojuzi edina vozila, ki so sposobna prepeljati ljudi v vesolje.