Četrtek, 3. 5. 2018, 4.05
5 let, 11 mesecev
"Če pade svoboda medijev, pade demokracija"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,67
7
Danes je mednarodni dan svobode medijev, ob katerem se spet porajajo vprašanja o položaju medijev v Sloveniji in po svetu. "Živimo v časih, ko je svoboda medijev ena od najbolj ogroženih vrednot sodobnih demokratičnih družb. Da bi sredi Evrope ubijali novinarje, se je nekoč zdelo nepredstavljivo. Danes je to realnost, ki jo živimo tukaj in zdaj," so ob dnevu v izjavi zapisali pri Društvu novinarjev Slovenije.
Pri organizaciji Novinarji brez meja ugotavljajo, da sovražnost političnih voditeljev do novinarjev ni več omejena le na avtoritarne države v bližnji evropski soseščini, ampak je postala stalna praksa držav, ki veljajo za demokratične. "Slovenija pri tem ni izjema. V naši državi se že več let načrtno ustvarja klima sovraštva do medijev in novinarjev," so zapisali pri društvu.
"Država celo podpira portale, ki blatijo medije"
Menijo, da gre za ciljno voden proces, ki pa se v zadnjih letih stopnjuje. "V njem pa prednjačijo mediji v lasti političnih strank. Ti izkoriščajo prazen prostor, ki so ga za sabo pustili kriza, ekonomsko šibki medijski lastniki, spremembe v navadah uporabnikov medijskih vsebin in država," so zapisali.
Dodajajo, da ne le, da ta v desetletju in pol ni zmogla politične volje za sprejetje medijske zakonodaje, ki bi ustrezala duhu časa, ampak sama prek podjetij v njeni lasti celo neposredno financira spletne portale, ki prednjačijo pri blatenju in diskvalifikacijah. Menijo, da je je cilj te igre jasen. "S konstantnim blatenjem medijev in posameznih novinarjev v očeh javnosti se načenja njihova verodostojnost, kar jih uničuje," trdijo.
Zakonodaja medijem ni naklonjena
Poudarjajo, da slovenski novinarji vedno težje opravljajo svoje delo, saj jih policija in tožilstvo lahko še vedno preganjata zaradi obrekovanja, prav tako pa posamezne državne institucije od novinarjev še vedno zahtevajo razkritje virov. Tudi zloglasna "pravica do popravka", ki jo vplivneži izkoriščajo za izživljanje nad novinarji in mediji, je po dvanajstih letih in petih vladah še vedno del medijske zakonodaje.
Opozarjajo tudi, da je treba k temu prišteti še deviacije na oglaševalskem trgu, ki znižujejo prihodke medijev, s tem pa tudi sredstva, ki so in hkrati niso na voljo za pripravo kakovostnih resnih vsebin.
"Če pade demokracije, je na vrsti svoboda"
Tako se bojijo, da pomemben del slovenskega medijskega prostora, kot ga poznamo danes, teh nevarnosti ne bo preživel. Ob današnjem mednarodnem dnevu ugotavljajo, da ni več daleč dan, ko se bo za svobodo potrebno tudi v Sloveniji odločneje boriti. "Če pade svoboda medijev, pade tudi demokracija. Če pade demokracija, je naslednja na vrsti – svoboda," še dodajajo.
"Odgovorni so tudi sami medijski protagonisti"
Tudi podpredsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič je spomnil, da je svoboda medijev neločljivo povezana s človekovo svobodo kot eno glavnih vrednot, na katerih temelji moderna zahodna civilizacija.
Izpostavil pa je tudi odgovornost samih medijskih protagonistov za problematično stanje v medijih in posledično upadanje zaupanja vanje. Pravi, da tako nizka stopnja pluralnosti slovenskega medijskega prostora, ki predstavlja njegovo dolgoletno stalnico, kjer se določena stališča sistematično protežirajo, druga pa zapostavljajo ali celo izločajo, ni zgolj posledica zunanjih pritiskov. "Sami medijski ustvarjalci so pogosto voljni sodelavci političnih in ekonomskih centrov moči. Zato je tudi njihova zasluga, da slovenski mediji še vedno ne opravljajo svoje demokratične funkcije tako, kot bi jo morali," dodaja.
7