Samovoljo bosanskih politikov kažejo že obrobne vesti. Takšna je bila današnja o tem, da se ne znajo dogovoriti o datumu ustanovne seje parlamentarne skupščine BiH, ki bi ga moral določiti njen stari kolegij. Zakonski rok za sejo se resda izteče čez tri tedne in predlagan je bil 5. december, ki pa ga je namestnica predsedujočega skupščini Borjana Krišto iz vrst bosanske HDZ zavrnila. To je storila brez obrazložitve, če odštejemo izjavo, da je »za določitev datuma še čas«. Odločitev o datumu mora biti na kolegiju soglasna.
»Sarajevska politična čaršija«
To je samo en znak političnih iger, ki potekajo v ozadju in se jih je oprijel vzdevek »sarajevska čaršija«. Ena, a zelo pomembna, se je odvila dan prej v vzhodnem delu mesta, kjer sta se v administrativnih prostorih Republike srbske sešli delegaciji stranke Srbskih neodvisnih socialdemokratov (SNSD) in HDZ-BiH na čelu z njunima šefoma, novoizvoljenim srbskim članom predsedstva BiH Miloradom Dodikom in Draganom Čovićem, ki je v potegovanju za hrvaški sedež v tričlanskem predsedstvu ostal praznih rok. Vso krivdo za to je skupaj s hrvaško HDZ, ki mu daje politično zaledje, pripisal volilni zakonodaji. Ta omogoča vsakemu volilcu v Federaciji BiH, da voli ali predstavnika Hrvatov ali predstavnika Bošnjakov v predsedstvu ne glede na to, ali je sam Hrvat ali Bošnjak. Nedvomno je dobršen del Bošnjakov oddal glas za Čovićevega tekmeca Željka Komšića iz Demokratske fronte. O tem govori podatek, da je na volitvah za parlament federacije BiH Demokratska fronta prejela več kot pol manj glasov od Komšića.
Ti rezultati so tudi povod za široko zastavljeno aktivnost hrvaškega političnega vrha s premierjem Andrejem Plenkovičem in predsednico Kolindo Grabar Kitarović na čelu, ki izkoristita vsako priložnost na mednarodnih srečanjih in še zlasti v EU, da svet prepričujeta o nelegitimnosti Komšićeve izvolitve. Slednji se je na to uradno odzval s pismom evropskemu parlamentu prejšnji torek, ko je opozoril na »širjenje neresnic o volilnem procesu v BiH« ter ocenil, da gre za napad Hrvaške na bosansko suverenost z neposrednim vmešavanjem v njena notranja vprašanja.
Dodik in Čović v španoviji
Čović je očitno odločen, da bo bosansko politiko krojil mimo Komšića, in sicer z Dodikom, formalno na strankarski ravni. V ponedeljek sta se strinjala o sprejetju novega volilnega zakona BiH, ki bi odpravil sedanje nejasnosti. Dodik je razvijal tudi idejo, da bi HDZ-BiH v bodoče imela člana v vladi Republike srbske, SNSD pa v vladi Federacije BiH, kar bi po njegovem mnenju krepilo suverenost BiH, pospešilo pogovore o kandidaturi za članstvo v EU in končalo mednarodni patronat nad državo. Po srečanju sta s Čovićem potrdila, da sta dosegla dogovor o koalicijskem sodelovanju na vseh ravneh oblasti v BiH in pri skupnih politikah, ki jih nameravata izvajati v naslednjih štirih letih. Dodik je kot novi član predsedstva BiH posebej poudaril, da ne gre za sodelovanje v škodo Bošnjakov, a dodal, da je največja odgovornost za reševanje nakopičenih problemov na strani bošnjaške politične elite, ki bi morala hkrati bolj upoštevati interese drugih narodov, da se ne bi ponovila napaka bivše Jugoslavije.
