Z več mišicami čaka nove lastnike

Koper – »Prepričan sem, da bo cena, ki jo bodo dosegli lastniki za Intereuropo v novem prodajnem postopku, precej boljša, kot je bila pred dvema letoma,« je včeraj izjavil predsednik nadzornega sveta Intereurope Klemen Boštjančič. Neuradno je spet slišati za prizadevanja kupcev, da bi morali za Intereuropo poiskati strateške lastnike.

Recept za višjo ceno je preprost: Intereuropa se je razdolžila, tekoče posluje uspešno, in to z občutno rastjo in v bolj optimističnih gospodarskih razmerah na trgu.

Lastniki Intereurope (SID banka (18 odstotkov), NLB (17,4 odstotka), Gorenjska banka (11,2), KBS (10,4), SKB (8,2), Luka Koper (7,1) ...) so se pred dvema letoma dolgo, vendar neuspešno pogajali s češkim logističnim podjetjem Tuffieh Fund. »Prodajni postopek so ustavili. Zdaj kaže, da so imeli srečo, saj bodo za Intereuropo iztržili več, kot bi bili takrat, tudi če bi tedaj takoj ponovili prodajni postopek. Prodajo so ustavili kljub pritisku potencialnih kupcev in deloma medijev. Zdaj lastniki napovedujejo nov postopek, vendar ne vemo, kdaj se bo začel,« je povedal Klemen Boštjančič po včerajšnji seji nadzornega sveta, na katerem so obravnavali poslovanje v lanskem letu in v letošnjem prvem četrtletju.

Pošta Slovenije nova lastnica?

Prvi nadzornik Intereurope trdi, da so pritiski kupcev na ponovni začetek prodaje Intereurope logični, saj se zavedajo, da se cena Intereurope povišuje, še posebno zaradi dosežkov na trgu. »Sedanji lastniki niso dolgoročni lastniki. In tudi uprava družbe izrazito podpira prodajni postopek. To pa zato, ker pričakujemo, da bi dobili strateškega lastnika, ki bi nam odprl dostop na nekatere nove trge, kjer bi bili sicer vstopni stroški previsoki. Po drugi strani je Intereuropa eno najmočnejših logističnih podjetij na Balkanu, ki ga ocenjujejo kot težek trg. Iznajdljivost Intereurope na teh trgih je njena prednost in je zato zanimiva za širši spekter kupcev,« je dejal Klemen Boštjančič in na vprašanje novinarjev odgovoril, da si pravzaprav želi možnosti, da bi bila Pošta Slovenije eden od potencialnih kandidatov za nakup: »Njih vidim kot strateškega lastnika,« je dejal prvi nadzornik Intereurope.

V Intereuropi si na tiho želijo še močnejšega mednarodnega logista za lastnika, saj bi ob morebitnem prehodu v last Pošte Slovenije še zmeraj ostali v posrednem državnem lastništvu. Pošta Slovenija je na vprašanje Dela o možnem zanimanju za Intereuropo odgovorila, da načrtov v zvezi s strateškimi odločitvami in partnerstvi ne razkrivajo. Toda kljub vsemu vedo, da morajo na upadanje klasičnih poštnih storitev odgovoriti z rastjo na področju paketnih, logističnih in informacijskih storitev.

Prodaja Čehova dobra poteza

Skupaj s predsednikom uprave Ernestom Gortanom sta ocenila, da je bila tudi prodaja avtomobilskega terminala Čehov pri Moskvi nadvse dobra poteza. Čeprav so zanj iztržili vsega 45 milijonov evrov; Lovšinova uprava pa je zanj namenila vrtoglavih 140 milijonov evrov. Toda sedanje slabo poslovanje Čehova in vse težave z ruskim rubljem bi prinesle Intereuropi še veliko več izgub. Zato so pred nekaj leti naredili edino pametno potezo, da so Čehov prodali.

Lani je Intereuropa ustvarila 135,6 milijona evrov prihodkov in 13,3 milijona EBITDA, ki je višji za 24 odstotkov. Poslovni izid iz rednega poslovanja je bil 4,1 milijona, vendar so zaradi obračuna odloženega davka iz prejšnjih let izid slabili za 5,3 milijona evrov in je končni računovodski izkaz zato 1,6 milijona izgube. Lani so za 17,2 milijona evrov znižali zadolženost (na 73,5 milijona evrov), od tega 7,9 milijona na račun prodaje nepotrebnega premoženja. Ernest Gortan je napovedal, da nameravajo v prihodnjih dveh letih prodati še za 40 milijonov evrov poslovno nepotrebnega premoženja in priti na obvladljivo raven zadolženosti. Letošnji trend poslovanja kaže, da so načrti uresničljivi, saj kljub krizam in političnim zapletom na posameznih trgih dosegajo visoke rasti.

Intereuropa je začela poslovati februarja 1947 s tremi zaposlenimi in enim starim traktorjem. Tedaj so dobili dovoljenje za špedicijske in transportne posle v Svobodnem tržaškem ozemlju, za lokalne prevoze in carinsko poslovanje ter organizacijo prevozov blaga v tem delu Istre.