Sreda, 18. 10. 2017, 7.36
6 let, 6 mesecev
Nov incident v Piranskem zalivu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,60
2
V Piranskem zalivu se je danes zgodil nov incident. Hrvaški državljan je poskušal širiti školjčišče v slovenskem morju. Posredovala je slovenska policija. Hrvaška policija je nato sporočila, da je ščitila hrvaške ribiče ter da bo to počela tudi v prihodnje. Vlada je sicer danes potrdila več zakonskih predlogov, povezanih z uveljavitvijo arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Sprejet je bil tudi predlog interventnega zakona z rešitvami za položaj ljudi ob meji, ki jih je arbitražna razsodba neposredno prizadela.
Hrvaški državljan je skušal danes širiti školjčišče v slovenskem morju. Posadka slovenskega policijskega čolna je hrvaškega državljana opozorila, naj opusti dejavnosti. Na prizorišče je prispel tudi hrvaški policijski čoln in slovenski in hrvaški policisti so si izmenjali opozorila.
Policisti opozorili osebe na čolnu in hrvaške kolege
"Ob izvajanju nadzora v slovenskem morju je slovenska policija danes okoli 11.30 opazila namero dveh oseb na čolnu s hrvaškimi registrskimi oznakami, da razširita svoje školjišče. Ob ugotavljanju okoliščin so slovenski policisti ugotovili, da osebi za postavitev dodatne vrste v nasadu školjk nista imeli soglasja slovenskih pristojnih organov. V bližini se je nahajalo tudi plovilo hrvaške policije. Slovenska policija je na kraj napotila policijski patruljni čoln. Policisti so izrekli opozorilo osebam na čolnu in hrvaškim policistom, da se nahajajo v slovenskem morju. Istočasno je slovenska policija obvestila pristojni okoljski inšpektorat in zagotovila, da sta osebi počakali na mestu do prihoda pristojnega inšpektorja. Dogajanje se je zaključilo okoli 16. ure," so nam sporočili z Generalne policijske uprave.
Incident zgodil na območju, kjer slovenska zakonodaja ne dovoljuje gojenja školjk.
Hrvaška policija: Še naprej bomo ščitili hrvaške ribiče
Istrska policija se je drevi odzvala s sporočilom, da je s svojimi plovili v Piranskem zalivu kot običajno varovala in nadzorovala mejo na morju ter pri kršitvi mejne črte opozarjala slovenska plovila. Dodali so, da bodo to počeli še naprej in v tovrstnih primerih ščitili hrvaške ribiče, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Za Hrvaško je sicer meja na sredini Piranskega zaliva.
Od razglasitve razsodbe arbitražnega sodišča, ki je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, je slovenska policija po navedbah virov v Piranskem zalivu obravnavala več kot 300 dogodkov.
Video: Planet TV
Cerar pisal Plenkoviću
V tej luči je premier Miro Cerar v torek pisal hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću v Zagreb in ga pozval k nadaljevanju dialoga glede implementacije arbitražne razsodbe. V pismu, ki ga je pridobila STA, Cerar predlaga dogovor o ustanovitvi skupne komisije, ki bi v skladu z določeno mejo začela proces demarkacije mejne črte in proučila praktične rešitve, kjer bi bilo to potrebno.
Kdaj, če sploh, se bosta spet srečala?
Slovenski premier je v pismu, v katerem je hrvaškega kolega pozval k obnovitvi dialoga, poudaril, da bi se morali državi osredotočiti predvsem na izvedbo arbitražne sodbe na kopenskem delu meje.
Dialog prekinjen po Generalni skupščini ZN
Dialog je bil prekinjen, ko je Plenković septembra v Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku ponovil, da Hrvaška ne priznava arbitraže in da je odločitev arbitražnega sodišča primer spodkopavanja mednarodnega prava. Cerar je po tem govoru odpovedal za 27. september predvideni obisk v Zagrebu.
Mejo na morju je sodišče natančno določilo, kar omogoča neposredno implementacijo, je zapisal Cerar. Kljub temu meni, da bo potreben razgovor glede izvajanja razsodbe v delu, ki se nanaša na območje stika.
Zagreb: Povabilo še vedno velja
Cerar je pismo s pozivom k pogovorom o izvedbi arbitražne sodbe poslal v ponedeljek. Iz hrvaške vlade so v odzivu v torek za STA odgovorili, da še zmeraj velja Plenkovićevo povabilo Cerarju, naj obišče Hrvaško, kot sta se dogovorila na srečanju v Ljubljani 12. julija.
Plenković vztraja: Arbitražna sodba ni zavezujoča
Danes je Plenković v saboru ponovil, da arbitražna sodba glede meje s Slovenijo za Hrvaško ni zavezujoča in da je ne bodo uveljavili. Slovenskega premierja je znova pozval na pogovore o vseh odprtih vprašanjih. Spomnil je še, da je 12. julija letos v Ljubljani izjavil, da je Hrvaška pripravljena na reševanje vseh odprtih vprašanj vključno s sporom o meji.
Ukrepe lahko Slovenija sprejme tudi samostojno
Slovenska vlada je na današnji seji potrdila več zakonskih predlogov, povezanih z uveljavitvijo arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je povedala, da gre za ukrepe, ki jih lahko Slovenija sprejme samostojno, brez sodelovanja Hrvaške.
To je poudaril tudi zunanji minister Karl Erjavec, a dodal, da Slovenija želi, da bi sodelovala tudi Hrvaška. Njeno sodelovanje bo po mnenju Erjavca slej ko prej potrebno, zlasti v tistih delih razsodbe, kjer arbitražno sodišče napotuje k skupnim rešitvam.
Vlada na današnji seji potrdila več zakonskih predlogov
Vlada je danes sprejela sveženj štirih predlogov zakonov, povezanih z uveljavitvijo arbitražne razsodbe, ki jih bo zdaj poslala v državni zbor. Te zakone mora Slovenija sprejeti do 29. decembra, ko se izteče rok za pripravo vsega potrebnega za uveljavitev arbitražne razsodbe. Nato pridejo na vrsto še preostali zakoni, ki niso nujno potrebni za implementacijo, in nekaj čez 30 podzakonskih aktov. Po pričakovanjih bo državni zbor sveženj potrdil na novembrski seji.
To so sprejeti zakoni:
- zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško,
- zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča, v javnosti bolj poznan kot interventni zakon, ki ureja pravice ljudi,
- zakon o zemljiški knjigi,
- zakon o morskem ribištvu.
Generalna sekretarka vlade je povedala še, da bo potrebno, ko bo evidentirana državna meja, sprejeti še nekaj predpisov, ki bodo urejali pooblastila slovenskih organov. Razen prvih dveh zakonov je večina tehnične narave, ker urejajo pooblastila državnim organom, je še pojasnila generalna sekretarka vlade.
2