Če se je pred vsega poldrugim letom zdelo, da bomo enega največjih mestnih nogometnih derbijev na svetu, milanskega med Interjem in Milanom, odtlej zavoljo lastnikov obeh klubov kar lep čas vsaj deloma imenovali tudi kitajski, je zdaj že nekaj mesecev jasno, da takih ne bo več. In da so bili vsega skupaj le štirje – eden v drugem delu sezone 2016/17 in trije, dva prvenstvena in pokalni, v prejšnji. Medtem ko so se »Interjevi Kitajci« namreč izkazali za resne lastnike, zgradili ekipo na zdravih temeljih in trikratne evropske prvake vrnili v ligo prvakov, se še zdaj, nekaj mesecev po slovesu »Milanovega Kitajca«, kaže, da je bil zanj projekt povratka sedemkratnih evropskih prvakov med klubsko elito prevelik zalogaj. Posledica tega je tudi, da je novi lastnik Milana naložbena skupina Elliott, s čimer je milanski derbi zdaj torej deloma postal kitajsko-ameriški. In prvi tak bo na sporedu jutri zvečer.
Nekdanji Milanov lastnik sicer sliši na ime Yonghong Li, le eden izmed dokazov, da vlogi ni bil dorasel, pa je iz italijanskih medijev pricurljal prav ta teden – in sicer, da so mu kitajske oblasti zaradi dolgov zasegle potni list. Sicer temu, da se je Li gradnje »novega Milana« lotil velikopotezno in z ogromnimi vložki, ne gre oporekati, a si je sredstva zagotovil (tudi) s posojilom pri omenjenem Elliottu. In ker dolgov ni več zmogel vračati, je lastništvo kluba padlo v roke Američanov, ti pa so nemudoma pljunili v roke in se lotili dela. Na mednarodnem razsodišču CAS so tako dosegli, da Milan v tej sezoni sploh lahko igra v ligi Evropa, iz katere ga je pred tem Uefa ravno zaradi sumljivega finančnega zaledja prejšnjega vodstva izključila, v vodstvene strukture pa so postavili kredibilne ljudi, med drugim klubski legendi Paola Maldinija in Leonarda, ki je poleti denimo v klub pripeljal Gonzala Higuaina, že pred zimskim prestopnim rokom pa zagotovil tudi prihod najbolj vročega nogometaša iz Brazilije ta hip, Lucasa Paquete, ki ga je hotelo »pol Evrope«, od Reala in Barcelone do Manchestra Uniteda, Liverpoola in PSG.
Če se pri Milanu stvari torej počasi umirjajo, pa so pri Interju takšne že malo dlje časa. Po nekaj turbulentnih sezonah so se črno-modri v tej prvič po sezoni 2011/12 vrnili v ligo prvakov in v njej že vknjižili dve zmagi, prav s prvo proti Tottenhamu pa začeli niz, ki v vseh tekmovanjih zdaj znaša že šest zaporednih zmag. Pri čemer je zanimivo, da so se kar štiri od teh končale z izidom 2:1, na vseh štirih pa je izid vmes že bil izenačen na 1:1, kar pove veliko o zmagovitem značaju moštva, ki mu trdnost kot že nekaj sezon zapored daje tudi slovenski vratar Samir Handanović. Za tega bo jutrišnji milanski derbi že 14., s čimer ima glede tega v svojem moštvu največ izkušenj, medtem ko jih je v dresu Milana več, skupno 15, zbral Ignazio Abate, a ta za rdeče-črne igra tri sezone dlje.
Čeprav Milan na trenutno šele 10. mestu za tretjim Interjem pred skupno že 222. »derbyjem della Madonnina« zaostaja za štiri točke, ni zanemarljiv podatek, da je odigral tekmo manj in da je poleg neporaženega vodilnega Juventusa še edini klub v ligi, ki ima v tej sezoni manj kot dva poraza. Pogoji za spektakel na San Siru so tako izpolnjeni, kot kaže, pa bosta ob tem oba trenerja, Interjev Luciano Spalletti in Milanov Gennaro Gattuso, lahko računala na domala vse igralce.
