Tiskane izdaje
Ljubljana - Novomeška Krka bo čez slab mesec predstavila nerevidirane lanske rezultate. Kakšnih glasnejših kritik na njeno poslovanje ali poslovni model do zdaj ni bilo mogoče slišati, pred kratkim pa so nezadovoljstvo predvsem z dobičkonosnostjo farmacevta začeli javno izražati posamezni delničarji. Te po mnenju analitika lahko moti predvsem dejstvo, da se je podjetje zelo počasi pripravljalo na prihodnost.
»Smo eno bolj dobičkonosnih podjetij v svoji panogi,« pravijo v Krki. A, kaj se res dogaja z dobičkonosnostjo ene najpomembnejših naložb države, naj bi zanimalo tudi državne lastnike. Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad) obvladujeta skupaj malo manj kot 27-odstotni delež Krke, hkrati gre za največjo posamezno naložbo Kada, v blagajno SDH pa prispeva skupaj z Zavarovalnico Triglav več kot 60 odstotkov vseh prihodkov holdinga od dividend.
Na vprašanje, kako ocenjujejo dobičkonosnost družbe in ali so kdaj razmišljali o zunanjem neodvisnem pregledu poslovanja, ne v Kadu ne v SDH niso odgovorili. V Kadu pravijo, da pozorno spremljajo poslovanje skupine »tudi zaradi zaostrenih razmer na prodajnih trgih Krke«. Podobno skopi so s pojasnili tudi v SDH, kjer pa dodajajo, da svojih prihodnjih odločitev ne razkrivajo. Pričakujejo, da bo Krka izpolnila cilje iz načrta upravljanja državnih naložb za leto 2017, ki pa so poslovna skrivnost.
Gotovo pa bo Krka težko izpolnila pričakovanja državnih lastnikov za preteklo leto. Medtem ko je SDH skladno s strategijo upravljanja državnega premoženja od Krke v letu 2016 pričakoval 13,5-odstotni dobiček na kapital (ROE), je ta v devetih mesecih namreč dosegel 7,6 odstotka za skupino in 6,8 odstotka za družbo.
»Brez večjega poguma za prevzeme«
V Krki je bil dobiček iz poslovanja na ravni skupine v devetih mesecih preteklega leta 99,7 milijona evrov ali za 37 odstotkov manjši v primerjavi z istim obdobjem leta 2015, dobiček pred davki 88,5 milijona evrov (za 43 odstotkov manjši) in čisti dobiček 80,3 milijona evrov ali 40 odstotkov manjši. Poleg razvrednotenja valut nekaterih držav, v katerih posluje, je za Krko glavno težavo zniževanje cen zdravil.
Tako se je na njenem največjem trgu v vzhodni Evropi prodaja količinsko povečala za devet odstotkov, vrednostno pa zmanjšala za pet odstotkov. Tudi na drugem največjem trgu zahodne Evrope so količinsko prodali za 16 odstotkov več, vrednost pa zaradi padca cen zdravil znižali za enajst odstotkov.
»Kratkoročni trendi nikakor niso spodbudni in bodo od Krke vsekakor zahtevali obrat oziroma novo strategijo,« je prepričan Matej Šimnic iz Alte Invest, ki opozarja, da se je podjetje zelo počasi pripravljalo na prihodnost.
»Tu ne gre samo za cenovne pritiske na farmacevtsko industrijo, zaradi katerih so cene delnic nekaterih konkurentov v zadnjem letu in pol padle za več kot polovico, ampak tudi za specifična tveganja, ki jih predstavlja poslovni model novomeškega farmacevta,« razlaga Šimnic in dodaja, da se izkoriščanje razlik v patentnih zakonodajah vzhodnih in zahodnih trgov s potekanjem patentov najbolj prodajanih sintetičnih zdravil počasi končuje. »Krka pa se je temu prilagodila predvsem s povečanjem proizvodnih kapacitet, medtem ko je Lek denar vlagal v biogeneriko,« je dejal.
Odgovor na vprašanje, kakšna bo prihodnost družbe, naj bi vlagateljem dala strategija, ki jo namerava Krka predstaviti konec leta. Šimnic ne pričakuje, da bi lahko nastal hiter preobrat, »še posebno ker podjetje nikoli ni kazalo poguma za večje prevzeme«.
»V vmesnem času se bodo vlagatelji morali sprijazniti, da bodo rezultati precej volatilni, to pa za leto 2017 pomeni šibko prvo polletje in najverjetneje izboljšanje šele v nadaljevanju leta,« dodaja.
Nad stroške s posebno skupino
V Krki nameravajo dobičkonosnost izboljšati s povečanjem prodaje, izboljšanjem strukture prodanih izdelkov in zniževanjem stroškov. Organizirali so celo posebno skupino, ki pregleduje možnosti za prihranke v vseh delih poslovanja. »Ne gre za klasične aktivnosti rednega zniževanja stroškov, ki jih izvajamo že leta, ampak za nove pristope, ki bodo posegli v nekatere korporativne standarde, v seznam izvajalcev investicijskih del, dobavitelje,« so pojasnili.
Na cenovne pritiske nameravajo odgovoriti s ponudbo novih izdelkov, ki naj bi do leta 2020 zavzeli najmanj tretjinski delež v skupni prodaji. »V Krki se ukvarjamo z več kot 170 projekti novih izdelkov, ki bodo prihajali na trge v prihodnjih letih, skladno z regulatornimi in patentnimi razmerami. Eden od pomembnih ciljev je zaokrožiti ponudbo v najmočnejših terapevtskih skupinah, to je pri zdravilih za srce in ožilje, za bolezni prebavil in centralnega živčnega sistema,« pojasnjujejo v novomeškem farmacevtu.
Portfelju izdelkov dodajajo v zadnjem času še zdravila za zdravljenje novotvorb oziroma rakastih obolenj, ki jih postopno lansirajo na nove trge. Tako so ob poteku patenta za imatinib ta izdelek lansirali na nemški in nekatere druge trge. »Za konkurenčnost na tem specifičnem tržnem segmentu skrbimo tudi z zagonom dodatnih namenskih proizvodnih zmogljivosti v prenovljenem obratu Jastrebarsko na Hrvaškem,« pojasnjujejo.
»Krka je eno dobičkonosnejših podjetij v svoji panogi. Gre za finančno močno in razvojno naravnano farmacevtsko skupino,« v Krki odgovarjajo na opozorila, da bodo kratkoročni trendi od njih zahtevali obrat oziroma novo strategijo. Pri uvajanju novejših tehnologij so previdni.
Pravijo, da intenzivno vrednotijo izdelke s področja na primer biotehnologije in nanotehnologije, a pri naložbah v posamezne projekte so racionalni, predvsem zaradi tveganj na področju regulative, ki še nastaja. Tudi načrtov rasti s prevzemi (in dolgoročnimi poslovnimi povezavami) menda še niso opustili.
