Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je pohitela tudi z novelo zakona o nepremičninskem posredovanju. Predlog nalaga posredniku in nepremičninski družbi obveznosti, ki naj bi preprečile slabe prakse in naredile posredovanje potrošniku prijaznejše in bolj varno, določa pa tudi pogoje za opravljanje dejavnosti.
Trije pogoji
Po novem predlogu se bo z nepremičninskim posredovanjem lahko ukvarjala le tista družba, ki bo za to ustrezno registrirana, ki bo imela zaposlenega vsaj enega nepremičninskega posrednika in ki bo sklenila zavarovanje za morebitno škodo, nastalo pri opravljanju dejavnosti. Nepremičninski posrednik bo moral svojo strokovno usposobljenost dokazati s certifikatom, strokovnim izpitom ali odločbo o poklicni kvalifikaciji, za tujce pa bo veljalo pravilo o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Dovoljenja bodo izdajale upravne enote. Precej laže kot doslej bodo posredniku odvzeli licenco.
Obenem so določeni definicija in vsebina pogodbe o posredovanju, ki jo skleneta nepremičninska družba in naročnik storitve, trajanje pogodbe in vsebina splošnih pogojev. Že do zdaj je veljalo, da mora biti pogodba pisna, poslej pa bo kršitev tega določila jasneje sankcionirana: pogodba, ki ni pisna, je nična.
Plačilo za posredovanje ostaja navzgor omejeno. Še naprej bo to maksimalno 4 odstotke od vrednosti nepremičnine. Novo pa je, da velja samo za fizične osebe (razen za nepremičnine, vredne manj kot 10.000 evrov) in ne za gospodarske subjekte. Če v vlogi kupca ali prodajalca nastopa podjetje (ki za razliko od fizične osebe ni šibkejša stranka v poslu), je posredniška provizija stvar dogovora.
Zakon definira tudi ekskluzivno posredovanje in omejuje višino stroškov, do katerih je nepremičninska družba upravičena v primeru, če ji ne pripada plačilo za posredovanje. Sankcije bodo po novem bolj sorazmerne, inšpektorji bodo globe lahko izrekali v razponih.
Ostali so preslišani
Številni predlogi, ki so jih poskušali v prenovljeni zakon umestiti deležniki, so ostali neuslišani. Medtem ko je bil osnutek zakona že precej dobro usklajen, je novejši predlog z novo vsebino razburkal strokovno javnost.
Zbornica za poslovanje z nepremičninami pri GZS je na primer predlagala znižanje zavarovalne vsote za zavarovanje vsote na primerljivo raven z drugimi podobnimi dejavnostmi, a je predlagatelj ohranil veljavna zneska, namreč najmanj 150.000 evrov za posamezni primer in 350.000 evrov za vse zavarovalne primere v letu dni.
Kljub nasprotovanju ceha je v besedilu ostala tudi časovna omejitev ekskluzivne pogodbe (ko se naročnik zaveže, da ne bo sklepal posredniških pogodb za isto nepremičnino z drugimi agencijami, lahko pa posel opravi sam). Varuhi potrošnikov bi s tem želeli zavarovati stranke pred neaktivnostjo posrednika, zato je bil eden zadnjih predlogov omejitev na tri mesece. Po drugi strani posredniški ceh opozarja, da v tem času lahko opravi velik del priprav na posel in potroši kar nekaj denarja, s prenehanjem pogodbe stranki ostanejo koristi, posredniku pa stroški. Na koncu je v predlogu obveljala vmesna rešitev, omejitev na 6 mesecev.
Predlog se je izognil tudi zahtevi, da se morajo nepremičninski posredniki ves čas dopolnilno izobraževati in da bi moral zakon napotovati družbe na uporabo kodeksa dobrih poslovnih običajev.
Če so določeni, niso dejanski
Najbolj je posrednike vznejevoljila omejitev dejanskih stroškov, katerih zaračunavanje je pri posredovanju sicer prej izjema kot pravilo. Predlagatelj je to vsoto v primerih, ko nepremičninska družba zaradi propadlega posla ne dobi posredniške provizije (pa ni sama kriva za to), omejil na 150 evrov. V zbornici protestirajo, da to potemtakem niso dejanski, ampak administrativni stroški, ki nimajo nobene zveze z realnostjo, posrednika pa lahko krepko udarijo po žepu.
Po drugi strani bi želeli zvišati mejo vrednosti nepremičnine, do katere ne velja omejitev posredniške provizije na 4 odstotke z 10.000 evrov na 25.000 evrov. S tem bi ohranili motivacijo za posredovanje nepremičnin, ki so tik nad spodnjo vrednostno mejo, in s katerimi imajo posredniki lahko vsaj enako dela kot z vrednejšimi. A so tudi tu ostali neuslišani.
Vlada tudi ni poslušala zahteve Zveze potrošnikov Slovenije, da se provizija pri najemu omeji na 100 evrov na najemno pogodbo, da se omeji višina sprejete are in da se odpovedni rok za pogodbo o posredovanju za naročnika omeji na 15 dni. Odvetniška zbornica ni prodrla z idejo, da se zavaruje tudi poklicna odgovornost za pravnike, ki sestavljajo pogodbe o nepremičninah, posredniška družba ABC nepremičnine pa ne s predlogom o sprostitvi višine provizije.
